Podeljeni nagradi MSS za diplomsko oz. magistrsko delo s področja mladih

Mladinski svet Slovenije (MSS) je 8.4.2015 razglasil dobitnici nagrade MSS za diplomsko oziroma magistrsko delo s področja mladine. Ta sta Mateja Miklošič in Maja Ilić, ki sta se lotili perečih družbenih tem, prva zaposljivosti mladih, druga položaja mladih v družbi. Udeležence podelitve priznanj sta nagovorila tudi direktor Urada RS za mladino mag. Peter Debeljak in predsednik MSS Tin Kampl.

V kategoriji diplomskih del po bolonjskem sistemu je nagrado MSS prejela Mateja Miklošič (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo, uprava), in sicer za diplomsko delo z naslovom "Pripravništvo kot strateški ukrep za povečanje zaposljivosti mladih", ki ga je pripravila pod mentorstvom dr. Zvoneta Vodovnika. Pripravništva so trenutno zelo izpostavljena tema med mladimi in širšo javnostjo. Ali pravzaprav vemo kaj "pripravništvo" sploh pomeni in kaj je glavni namen pripravništva? So v Sloveniji zagotovljeni minimalni standardi za izvajanje instituta pripravništva? S takšnimi in drugačnimi vprašanji se je v nagrajeni diplomski nalogi ukvarjala avtorica.

Pri primerjavi glavnih elementov in minimalnih standardov na nacionalnem in mednarodnem nivoju, je Mateja Miklošič prišla do ugotovitev, da pravo dokaj popolno, čeprav raztreseno po različnih pravnih aktih in zato nepregledno, ureja glavne elemente in minimalne standarde za pripravništva, s katerimi se zagotavlja kakovost pripravništev. Pri ureditvi volonterskih pripravništev pa je ureditev omejena, saj za njih ne določa omejitev uporabe, niti ne zagotavlja plačila za delo in socialnega zavarovanja. Pravo tako v politikah zaposlovanja omenja pripravništvo, vendar ne ureja podrobnega načina njegovega izvajanja kot ukrepa na trgu dela.

Avtorica zato v svoji diplomski nalogi predlaga, da bi bilo za začetek potrebno resno razmisliti o ukinitvi volonterskega pripravništva, ter zagotoviti ustrezno število plačanih pripravništev s sofinanciranjem države in v ta namen ponujenimi sredstvi Evropske unije. Meni, da bomo le s pravilno in podrobno ureditvijo pripravništva v vseh pomembnih strateških in programskih dokumentih, in ne samo v zakonih, lahko tudi v Sloveniji začeli govoriti o dolgoročnem reševanju problematike brezposelnosti mladih z uporabo instituta pripravništva in le z zagotavljanjem zadostnega števila pripravništev se bo število dolgoročno brezposelnih mladih tudi v praksi pričelo zmanjševati.

V kategoriji magistrskih del po bolonjskem sistemu in diplomskih del po starem sistemu je nagrado MSS prejela Maja Ilić (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, pedagogika, slovaški jezik in književnost) za delo z naslovom "Vrnitev k skupnosti - odgovor na postmoderno identiteto posameznika v potrošniški družbi?", ki ga je pripravila pod mentorstvom dr. Robija Krofliča.

Maja Ilić v svojem diplomskem delu odgovarja na raziskovalna vprašanja o tem, ali so mladi gonilo napredka in družbenih sprememb ali zgolj ciljna skupina in gonilo množične potrošnje. Zanima jo, kako smo prišli do družbe, v kateri sta izključenost ter odtujenost med mladimi čedalje večji, izolacija in osamljenost pa nekaj samoumevnega, celo zaželenega. Ukvarja se tudi s problemom izjemno velikega nezaupanja mladih, ko gre za vladne institucije in predvsem za politične stranke. V svoji nalogi avtorica raziskuje, za kaj bi se bili mladi danes pripravljeni organizirati in boriti ter kako bi pri tem ohranili individualnost in svobodo, hkrati pa zadovoljiti ontološko potrebo po varnosti in pripadanju.

V nalogi avtorica opravi poglobljeno teoretsko analizo razvoja mladine in identitete mladih v času tranzicije v širšem kontekstu časa, ki ga opisuje kot čas pospešenega "individualizma, kulturne globalizacije, destandardizacije življenjskih poti in potrošniške družbe, kar vse skupaj zaznamuje svet, v katerem stabilnost identitete in občutek varnosti pri mladih počasi, a zagotovo izginjata". Na tej podlagi ugotavlja razloge, zakaj mladi postajajo pasivni in se niso več pripravljeni udejstvovati v kolektivnih dejavnostih, in predlaga, da je spričo tega potreben ponovni razmislek o pomenu skupnosti ter o občutku povezanosti in varnosti, ki ju ta lahko prinese. Poda predloge za novo ureditev skupnosti in razvoj vzgojnih konceptov, ki bi mlade zopet aktivirali v sodelovanje za razvoj te skupnosti.

Na natečaj je prispelo skupno 93 prijav, od tega 44 za diplomsko delo po bolonjskem sistemu in 39 za magistrsko delo po bolonjskem oz. diplomsko po starem sistemu. Zaradi neustreznosti prijav glede na razpisne kriterije je bilo izločenih 12 nalog. Ključni kriteriji za izbiro najboljših diplomskih oz. magistrskih del s področja mladine so bili aktualnost, uporabnost in pronicljivost, predvsem z vidika MSS in problematik, ki jih obravnavamo pri svojem delu, ter aktualnega dogajanja na področju mladih nasploh.

Tin Kampl, predsednik Mladinskega sveta Slovenije je v nagovoru na zaključni prireditvi izbora za najboljše diplomsko in magistrsko delo s področja mladih izpostavil, da je eden glavnih razlogov za podeljevanje te nagrade gotovo ta, da na Mladinskem svetu Slovenije še vedno opažamo pomanjkanje rednega in usklajenega spremljanja mladih v Sloveniji - v smislu statističnih merjenj in raziskav, ki bi nazorno kazale, kaj se dogaja z mlado generacijo. Porast števila prijav diplomskih in magistrskih del s področja mladih (v lanskem letu smo imeli 55 prijav, letos kar 93) potrjuje temeljni namen nagrade MSS - spodbuditi študentke in študente ter visokošolske predavatelje k tovrstnemu raziskovanju. Kampl je v imenu MSS čestital zmagovalkama in vsem, ki so sodelovali v natečaju.

Za kakršnakoli vprašanja ali pojasnila smo dosegljivi na pr@mss.si ali na 041 897 616 (Borut Cink).

Mladinski svet Slovenije