O-STA

12. avgust 2015 - mednarodni dan mladih 2015: Neizpolnjene obljube, izgubljene priložnosti

Uvod

Organizacija združenih narodov je leta 1999 z namenom osveščanja in opozarjanja javnosti in institucij na položaj, vlogo, pravice, dolžnosti ter probleme mladih in z namenom razpravljanja o vprašanjih, ki zadevajo mlade po vsem svetu, 12. avgust razglasila za mednarodni dan mladih. Osrednja tema letošnjega dne je aktivna družbena participacija mladih.

Če verjamemo podatkom Eurostata iz zadnje raziskave "Biti mlad v Evropi danes", lahko danes mladi pričakujejo, da bodo živeli in delali dlje od svojih staršev, da se bodo kasneje osamosvojili in imeli svojo družino z največ dvema otrokoma. Da bodo živeli v kulturno, versko, rasno in etnično bogatem okolju, najverjetneje v stanovanju (ne v lastni hiši) ali pri starših, kjer bodo imeli za sosede samske ali neporočene pare brez družine. Da bodo visoko izobraženi in govorili najmanj dva tuja jezika. Digitalni svet bo imel velik vpliv na življenja mladih, saj bodo večino informacij pridobili preko spleta, kjer bodo opravili tudi velik delež storitev. Mladi bodo še vedno dopuščali, da se z njihovo prihodnostjo in politiko ukvarjajo starejši, medtem ko se bodo sami bolj vključevali v druge neformalne oblike participacije.

Statistični urad je pred dnevi objavil novico, kjer so zapisali, da je bilo v Sloveniji, v letu 2013 s svojim življenjem na splošno zadovoljnih 80 % mladih. Medtem pa na drugi strani rezultati zadnje obsežnejše evropske raziskave o kvaliteti življenja, ki jo pripravlja Eurofound, kažejo, da so mladi v Sloveniji vedno manj optimistični glede svoje prihodnosti. Le v 6 državah EU beležijo še nižjo stopnjo optimizma med mladimi. Podrobnejši pregled položaja današnje slovenske mladine razkriva vzroke za ta pesimizem in posledice.

Dejstvo je, da število mladih upada; po zadnjih podatkih Statističnega urada RS je bilo konec leta 2014 med prebivalci Slovenije 335.499 mladih (15-29 let) ali 16,26 %vseh prebivalcev, kar je več kot 100.000 mladih manj kot leta 2000. Stopnja tveganja revščine med mladimi pa narašča. Od leta 2005 do leta 2013 je po podatkih SURS-a 7000 več mladih oz. že skoraj 14 % mladih v starosti do 29 let živelo pod pragom tveganja revščine. Med njimi se vse pogosteje znajdejo tudi tisti mladi, ki so sicer zaposleni. Stopnja tveganja revščine med mladimi zaposlenimi je po zadnjih podatkih v letu 2013 znašala že 7,2 % in se je od leta 2005 povečala kar za polovico.

Med krizo na trgu dela so bili mladi nadpovprečno prizadeti, zato ni presenečenje, da statistike (SURS) beležijo, da je bilo v lanskem letu med izseljenci največ mladih, skoraj 30 %. Največ izseljenih mladih je bilo v starostni skupini 25-29 let (1.210), njihovo število pa se je od leta 2008 več kot podvojilo. V tej starostni kategoriji beležimo tudi največji negativni selitveni prirast, tako med državljani in tujci, saj se jih je več odselilo kot priselilo nazaj v Slovenijo. Vse več mladih torej išče priložnosti za zaposlitev v tujini.

Ti podatki so zaskrbljujoči tudi z vidika vlaganj države v izobraževanje teh mladih. Slovenska mladina se po vključenosti v formalno izobraževanje sicer uvršča nad povprečje EU v vseh starostnih kategorijah. Prav tako se Slovenija po zadnjih podatkih Eurostata za leto 2014 uvršča na vrh z drugim najnižjim (4,4 %) deležem mladih, ki predčasno zapustijo šolanje. Nižji delež beležijo le še na Hrvaškem. Slovenija je, po podatkih OECD, v letu 2011 za celotno izobraževanje namenila 5,92 % BDP, kar je manj od povprečja držav OECD. Za terciarno izobraževanje je bilo namenjenih 1,37% BDP. Slaba četrtina (23,4%) tega je namenjena za šolnine in pomoči gospodinjstvom (povprečje OECD je 11,37%), kar vpliva na vsoto razpoložljivih sredstev, ki jih imajo na voljo izobraževalne ustanove. V praksi to pomeni, da je naš terciarni izobraževalni sistem financiran manj, kot je to povprečje v državah OECD in EU. Izziv ostaja tudi na področju študijske mobilnosti mladih, saj še vedno beležimo dokaj nizek odstotek mladih, ki odide na šolanje v drugo državo članico EU. Za mednarodno izkušnjo se tako odločita le slaba 2 odstotka študentov, medtem ko bi po podatkih raziskave Eurostudent (2013) tovrstno priložnost želelo izkoristiti kar 18 % študentov. Vendarle se je število iz leta v leto povečuje in od leta 2007 se je število teh študentov povečalo za več kot 50 %.

Slovenija je na prvem mestu v EU v deležu začasnih zaposlitev med mladimi, v zadnjem obdobju pa skrb vzbuja naraščajoč delež mladih, ki niso zaposleni niti vključeni v izobraževanje, v letu 2015 je ta znašal že 15,9 %. Neaktivnost pa ni zgolj težava posameznika, ceno plačujeta tudi družba in gospodarstvo.

Zaposlovanje mladih

V zadnjem času je Vlada poslala v javnost več obvestil o zniževanju brezposelnosti mladih in učinkih sprememb na področju trga dela, ki jih je država uvedla pred dvema letoma. Na prvi pogled je za mlade novica sijajna, a po podrobnejšem pregledu podatkov še nimamo razloga za veselje.

Stopnja delovne aktivnosti mladih po zadnjih podatkih iz leta 2014 znaša 26,7 %, kar nas uvršča pod povprečje EU, vendar pa od leta 2008 konstantno pada in se je povečala šele v letošnjem letu. Na drugi strani pa se stopnja registrirane brezposelnosti mladih postopno povečuje, šele v letošnjem letu beležimo ponovni pozitivni trend zniževanja. Delež mladih, starih 15-29 let, je v skupni brezposelnosti junija 2015 znašal 23,1 %, kar je 1,8 odstotne točke manj kot lani v istem obdobju.

Prva zaposlitev za mlade

Delež iskalcev prve zaposlitve je med mladimi izredno visok in narašča že nekaj let zapored, prav tako je med brezposelnimi mladimi visok tudi delež dolgotrajno brezposelnih. Mladi v povprečju na prvo zaposlitev čakajo skoraj eno leto oz. 11,5 mesecev.

Po podatkih Statističnega urada RS se je v povprečju v letu 2014 mesečno prvič zaposlilo za določen čas 1.381 mladih in za nedoločen čas 365 mladih. To pomeni, da je bilo v lanskem letu skoraj 80 % prvih zaposlitev mladih za določen čas. Največ mladih se je prvič zaposlilo v mesecu septembru in oktobru, najmanj pa v februarju in avgustu. Podoben trend je moč opaziti tudi v tem letu do meseca aprila, kjer je opazno nižje povprečje prvih zaposlitev za nedoločen čas.

Povprečna starost mladih pri prvi zaposlitvi se povečuje in se je po naših ocenah od leta 2009 povišala za približno 1 leto in trenutno znaša ok. 27 let. V letih 2009-2012 je bilo največ prvih zaposlitev v starostni skupina od 20 - 24 let, od leta 2013 pa v starostni skupini 25-29 let, kar prav tako kaže, da se starost ob prvi zaposlitvi zvišuje.

Začasne zaposlitve za mlade

Glede na podatke, ki so nam dostopni lahko tudi sklepamo, da se ne godi najbolje niti zaposlenim mladim. Slovenija je namreč na prvem mestu v EU po deležu začasnih zaposlitev med mladimi (EUROSTAT: 49,7 %), skoraj polovica oz. 46 % mladih (med 15 - 25 letom) dela za polovični delovni čas. Skupaj z ostalimi začasnimi oblikami dela (študentsko delo, podjemne in avtorske pogodbe ter s.p.-ji) lahko ugotovimo, da sta v povprečju kar 2 od 3 mladih zaposlena v prekarnih oblikah dela.

Pozitiven trend je sicer v zadnjem času zaznati pri zaposlitvah za nedoločen čas med novimi zaposlitvami za mlade. V primerjavi z letom 2013 je bilo v letu 2014 sklenjenih za 36,4 % več pogodb za nedoločen čas (Podatki ZRSZ).

Negativen trend pa opažamo pri podatkih o mladih, ki niso zaposleni niti vključeni v izobraževanje (NEET), kjer že od leta 2008 naprej ta delež konstantno raste. V starosti od 20 do 34 let je bilo tako v letu 2015 kar 15,9 % mladih, ki niso bili zaposleni niti vključeni v izobraževanje (kar je 7,5 odstotne točke več kot leta 2008).

Po podatkih EUROSTATA se v Sloveniji v zadnjih desetih letih konstantno povečuje tudi stopnja tveganja revščine med mladimi zaposlenimi (t.i. working poor v ang.). V letu 2013 je ta znašala že 7,2 % in se je od leta 2005 povečala kar za polovico.

Po slabšem prvem letu izvajanja se prvi vidnejši rezultati Jamstva za mlade kažejo šele v prvi polovici tega leta. Kljub temu mladi ostajajo najranljivejša skupina na trgu dela.

Stanovanjska problematika mladih

Slovenija sodi med države, v katerih mladi najdlje ostajajo pri starših. Podatki Eurofounda za leto 2011 uvrščajo Slovenijo (skupaj z Malto) na sam vrh EU po deležu mladih v starosti 18-29 let, ki živijo pri starših, ta namreč znaša 85%. Mladi, ki so se odselili od staršev, večinoma živijo v stanovanju, ki je v lasti staršev, sledi najem, šele nato lastništvo stanovanja. Do lastništva stanovanja pa mladi najpogosteje pridejo z dedovanjem; če kupujejo sami, pa jim starši pogosto priskočijo na pomoč z delom kupnine (polog za najem kredita), poroštvom ali s hipoteko na svojo nepremičnino. V vsakem primeru lahko rečemo, da so bivanjske razmere mladih odvisne od njihovih staršev oz. od ekonomskega položaja njihovih staršev, kar seveda predstavlja veliko oviro pri osamosvajanju za vse tiste mlade, katerih starši živijo v povprečnih ali slabih ekonomskih razmerah.

Mladi imajo dejansko dve možnosti za bivanjsko osamosvojitev: nakup ali (tržni) najem. Možnosti za neprofitni najem so večinoma omejene z bistveno prenizkim številom razpoložljivih stanovanj. Nakup stanovanja si mladi izjemno težko privoščijo, ker so večinoma kreditno nesposobni. Tržni najem, kot ga poznamo pri nas, pa ima številne pasti in ne more služiti dolgoročnemu reševanju stanovanjskega problema.

Ob tem je pomembno poudariti, da imamo po podatkih iz leta v Sloveniji izjemno veliko praznih stanovanj; od skupno 174.529 nenaseljenih stanovanj jih 102.110 ima osnovno infrastrukturo (wc, kopalnica, ogrevanje, vodovod, elektrika) in so torej načeloma primerna za bivanje.

Nacionalni stanovanjski program čakamo že skoraj 6 let. Nacionalni stanovanjski program (NSP) je ključni dokument, ki na podlagi obstoječih razmer predvidi smernice, cilje in ukrepe. Je program, s katerim država aktivno prevzame odgovornost, določeno z ustavo: zagotavljati pogoje za pridobitev primernega stanovanja za svoje državljane. Zadnjemu NSP je veljavnost potekla z letom 2009. Več osnutkom smo bili priča vse od leta 2011; tudi letos je bil pripravljen predlog, ki pa je "poniknil" na zadnji seji vlade, kjer naj bi bil obravnavan. Žal je tako, da odsotnost ustrezne stanovanjske politike najbolj prizadene mlade generacije (ki so sicer tudi ključna ciljna skupina NSP) oz. vse tiste, ki še niso prišli do trajne oz. varne rešitve za svoje bivanje. Težko je sprejeti dejstvo, da tako osnovna tema, kot so bivanjske razmere državljanov, tako malo brigajo nosilce oblasti.

IZPOSTAVLJAMO: Razmere v tržnem najemu.

Tržni najem je za marsikoga edina realna, čeprav relativno draga opcija osamosvojitve in ključni način reševanja stanovanjskega vprašanja za velik del študentov, mladih zaposlenih in mladih družin. Bivanje v tržnem najemu je začasna in negotova rešitev, kar pa zagotovo ne ustreza velikemu delu najemnikov, ki se ga poslužujejo, predvsem družinam. Na letošnjem posvetu mladih na temo najemništva so mladi kot ključni argument proti (tržnemu) najemu navedli, da najemniki nimajo pravic, da so najemnine previsoke ter da si stanovanja in življenja v tovrstnem najemu pogosto ni mogoče urediti v skladu s svojimi potrebami. V anketi za najemnike stanovanj, ki jo je letos pripravil Mladinski svet Slovenije, je kar 95% anketirancev navedlo vsaj eno izkušnjo nezakonitega ravnanja najemodajalca ali kršenja pravic najemnikom oz. oviranja normalne uporabe najetega stanovanja.

Participacija in aktivno državljanstvo mladih

Participacija mladih in ustvarjanje pogojev zanjo sta pomembna izziva današnjih demokratičnih družb in ključna pogoja za napredek družbe in njen trajnostni razvoj. Aktivno državljanstvo ni le redno udeleževanje volitev in spremljanje političnega dogajanja, pač pa veliko več kot to. Zajema vsesplošno delovanje mladih državljank in državljanov na različnih področjih za splošno družbeno korist.

Mladi v Sloveniji se v primerjavi z mladimi v EU v povprečju manj konvencionalno politično udejstvujejo, občutno manj se zanimajo za politiko in pripisujejo politiki najnižji pomen v svojem življenju. Na drugi strani pa v primerjavi z vrstniki iz EU slovenska mladina dosega sorazmerno visoko raven protestne politične participacije, ki v zadnjih dveh desetletjih narašča.

V raziskovanju o dohodkih in življenjskih pogojih iz leta 2013 so mladi zelo slabo ocenili zaupanje v družbene sisteme. Najslabše so ocenili zaupanje v politični sistem, s povprečno samooceno 2,0. Tudi Eurofound v zadnji evropski raziskavi o kvaliteti življenja ugotavlja, da je Slovenija na 3. mestu po najnižjem zaupanju mladih v državne institucije. Povezano s tem, ta raziskava tudi ugotavlja, da so mladi bolj kot srečanjem s politiki, naklonjeni udeležbi na demonstracijah in podpisu različnih peticij.

V civilnodružbeni participaciji, ki je druga od obeh temeljnih tipov participacije državljanov v javnem življenju in zajema predvsem prostovoljne dejavnosti, ki so v dobro skupnosti, pa so mladi aktivnejši v primerjavi z odraslimi. Raziskava Mladina 2010 tako navaja, da je približno četrtina slovenske mladine dejavna v gasilskih društvih, slabih 17 % pa pri tabornikih in skavtih. Tudi zadnja raziskava Eurobarometra o participaciji in aktivnem državljanstvu mladih Evropejk in Evropejcev je pokazala, da je v Sloveniji 29 odstotkov mladih vključenih v organizirane prostovoljne dejavnosti, kar je nad povprečjem EU.

Mladi so najbolj aktivni v športnih klubih (26 %), sledijo jim mladinske organizacije (9 %), kulturne organizacije (9%), lokalne organizacije, kamor sodijo različne lokalne iniciative za izboljšanje lokalne skupnosti (7%) in človekoljubne organizacije (5%). Le 3 % mladih naj bi bilo aktivnih v političnih organizacijah ali strankah in le 2 % mladih v okoljevarstvenih organizacijah.

Izsledki raziskave Mladina 2013 še kažejo, da se polovica slovenske mladine "sploh ne počuti zastopane" preko mladih, ki so dejavni v politiki. Le 15 % mladih pravi, da njihov glas "zelo" ali "nekoliko" vpliva na državne institucije, 25 % pa, da vpliva na lokalne institucije.

Mladinski sektor in organizacije, ki delujejo v njem so tiste, ki povečujejo družbeno angažiranost in participacijo mladih. Pomembno je, da se mladi vključujejo v družbo in soodločajo o njej. Pri tem ne gre prezreti vloge Sveta Vlade RS za mladino, ki ga kljub prizadevanjem predstavnikov mladih vlade ne uporabljajo za pridobivanje mnenja mladih o posameznih politikah, ki se jih tičejo. Upamo, da bo z novo ministrico vloga tega vladnega telesa bolj upoštevana.

Mladinski sektor in organizacije so tudi tiste, kjer lahko mladi v okviru neformalnega izobraževanja pridobijo oz. razvijejo 5 od 6 najbolj iskanih mehkih veščin (t.i. soft skills), ki jih pri bodočih kadrih iščejo delodajalci. Kljub temu se mladinske organizacije soočajo s kadrovsko in finančno podhranjenostjo, na kar je mladinski sektor opozoril tudi na svojem letnem posvetu, novembra lani, ko smo sprejel Resolucijo o razvoju mladinskega sektorja in mladinske politike 2014.

OBLJUBE MLADIM

1. Ureditev sistema plačanih pripravništev

Ureditev sistema pripravništev z ukinitvijo volonterskih pripravništev in zagotovitvijo sredstev za plačana pripravništva. Uveljavitev posebne kvote za zaposlovanje pripravnikov v javnem sektorju in zaposlovanje pripravnikov brez dodatnih soglasij. (iz analize opravljanja pripravništev v RS)

2. Zmanjšanje razširjenosti manj ugodnih oblik zaposlovanja (prekarnega dela) med mladimi

Nove spodbude ter ohranjanje in okrepitev obstoječih ukrepov za dolgotrajne in kvalitetne zaposlitve za mlade. Pričakujemo predloge prvih ukrepov vladne projektne skupine za prekarne oblike dela za dolgotrajno zaposlovanje mladih in zmanjšanje negativnih učinkov fleksibilizacije trga dela. (iz prvega posveta Vladne projektne skupine za prekarne oblike na trgu dela. Obljubo najdemo tudi v Resoluciji o Nacionalnem programu za mladino 2013-2022.)

3. Povečanje mednarodne študijske mobilnosti mladih - Zagotovitev pomoči študentom v okviru študijske izmenjave preko programa ERASMUS+

Zagotovitev sredstev v okviru razpisa Erasmus+ 2015 za poseben dodatek za mobilnost za študente iz socialno šibkejših okolij z Rebalansom Poslovnega in finančnega načrta 2015 Sklada za razvoj kadrov in štipendije. (odgovor Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na pobudo poslanca DZ, Andreja Čuša)

4. Zaposlovanje mladih v javnem sektorju

Olajšanje pogojev za prve zaposlitve za mlade v javnem sektorju in sprostitev zaposlovanja. (iz Analize opravljanja pripravništev v RS)

5. Sprejem nacionalnega stanovanjskega programa, ki bo bistveno izboljšal:

· dostop do stanovanj za mlade oz. iskalce prvega stanovanja,

· prinesel več najemniških stanovanj

· manj praznih stanovanj

· ter izboljšal razmere za najemnike.

6. Enoten sistem za beleženje delovnih izkušenj

Med vladnimi ukrepi v koalicijski pogodbi za lažjo zaposljivost in prikaz dodatnega razvoja kompetenc pri mladih na osnovi praktičnih izkušenj. (iz koalicijskega sporazuma 2014-2018)

7. Delujoč in upoštevan Svet Vlade RS za mladino

Vključevanje mladih v soodločanje in pridobivanje ter upoštevanje mnenja mladih o posameznih politikah, ki se jih tičejo. (uresničevanje sklepov in zavez Sveta vlade RS za mladino)

8. Izboljšanje kakovosti visokega šolstva - Sprejem ZVIS-a in dvig financiranja javnega visokega šolstva

Ureditev sistemskega financiranja visokega šolstva, pravice do brezplačnega študija na 1. In 2. stopnji visokošolskega študija ter sofinanciranje študija na 3. stopnji. (iz koalicijskega sporazuma 2014-2018)

9. Vzpostavitev sistema priznavanja neformalnega izobraževanja in usposabljanja

Neformalno pridobljene kompetence in veščine je potrebno (v primerjavi s formalnimi) priznati kot enako pomembne. (iz Resolucije o nacionalnem programu za mladino 2013-2022)

10. Okrepitev materialnih in finančnih kapacitet delovanja organizacij v mladinskem sektorju in spodbujanje zaposlovanja v mladinskem sektorju

Reševanje finančne in kadrovske podhranjenosti organizacij v mladinskem sektorju (iz Resolucije o nacionalnem programu za mladino 2013-2022).

POZIV VLADI

Vlado RS pozivamo, da uresniči zapisane obljube, ki jih je dala mladim in so vsebovani v pretežni meri v Resoluciji o Nacionalnem programu za mladino, kjer mladi že drugo leto zapored opozarjamo na velike zamude pri sprejemanju izvedbenih načrtov in precej pomanjkljivih ukrepih za doseganje zastavljenih ciljev. Pri tem za nas ni bistveno, katera sestava vlade se je zavezala obljubam in ciljem ter katera jih izpolni. Kljub temu, da v Sloveniji beležimo pozitivne spremembe ekonomskih kazalcev in obstajajo države članice EU, kjer so mladi v še slabšem položaju kot v Sloveniji, ne gre prezreti negativnih trendov na področjih, ki so temeljnega pomena za osamosvajanje mladih. Kar še posebej skrbi, je dejstvo, da številni primeri oblikovanja javnih politik v Sloveniji (in to v obdobjih različnih sestav vlade) kažejo na veliko pomanjkanje razumevanja položaja mladih in soodvisnosti različnih področij, pomembnih za mlade.

Pri tem v okviru teme letošnjega mednarodnega dneva mladih pozivamo Vlado RS, da na vseh ravneh zagotovi participacijo mladih v procesih odločanja o zadevah, ki se jih tičejo. Pri tem pa poskrbi, da bodo vse pristojne institucije zagotovile sodelovanje predstavnikov mladih pri oblikovanju njihovih politik ter ustrezno implementacijo sprejetih zavez v finančnem kot v vsebinskem smislu.

Naj obljube mladim ne ostanejo le floskule za nabiranje glasov v političnih kampanjah, ampak prioriteta vsake vlade. Neizpolnjene obljube, ki smo jih izpostavili, predstavljajo le del nesrečnega opusa z naslovom Slovenska politika in mladi: Saga o izgubljenih priložnostih generacije Y. Konec koncev verjetno ne gre za zaroto proti mladim, ampak problem, ki ga ima slovenska država že več kot deset let. Nedvomno imamo projekte in politike za mlade, ki so zadele žebljico na glavico, a kaj nam pomagajo pretekle zmage ali znanilci lepše prihodnosti, ko pa je večina mladine ujetnik države, ki veliko obljublja in bolj malo realizira. Mladi ne smejo biti več vsakokratna žrtev varčevalnih ukrepov, ampak priložnost za investicijo v boljšo prihodnost.

Neizpolnjene obljube naj ne odidejo pozabljene, kot baloni spuščeni v nebo, ki s seboj nosijo veliko izgubljenih priložnosti. Naj namesto tega postanejo del uresničljivih ciljev in se odrazijo v optimistični mladini, ki bo soustvarjala prihodnost naše države.

Mladinski svet Slovenije