Podeljeni nagradi MSS za najboljše diplomsko oz. magistrsko delo s področja mladih

Mladinski svet Slovenije (MSS) je v letu 2016 že sedmič zapored izvedel natečaj za MSS nagrado za najboljše diplomsko oz. magistrsko delo s področja mladih. Na zaključni prireditvi natečaja, ki je potekala v torek, 5. aprila 2016, so organizatorji natečaja razglasili dobitnici nagrade MSS za leto 2015. Ta sta postali Jana Rožac in Ines Zorec, ki sta se lotili perečih družbenih tem, prva položaja mladih na trgu dela, druga socialne vključenosti mladih. Udeležence podelitve priznanj sta nagovorila ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič in predsednik MSS Tin Kampl.

V kategoriji diplomskih del po bolonjskem sistemu je nagrado MSS prejela Ines Zorec (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo), in sicer za diplomsko delo z naslovom Socialna vključenost mladih v občini Gornja Radgona, ki ga je pripravila pod mentorstvom doc. dr. Liljane Rihter. Avtorica v svojem diplomskem delu izhaja iz predpostavke, da imajo lokalne skupnosti ključno vlogo pri uresničevanju mladinske politike, saj so mladim najbližje. Žal lokalne skupnosti mlade pogosto obravnavajo le kot objekte ukrepov in ne kot sooblikovalce, čeprav so ukrepi namenjeni prav izboljšanju položaja mladih. Posledica tega so ukrepi, ki niso prilagojeni pravim potrebam mladih in so zato neučinkoviti. Avtorica zato v svojem diplomskem delu napravi premik z dela za mlade v delo z mladimi in za mlade, kjer najprej celovito in podrobno preuči stanje v izbrani občini na področju mladih, nadaljuje z raziskovanjem pravih potreb, želja, pobud in mnenj mladih o njihovem položaju v občini in zaključi delo s celovitim spiskom predlogov za večjo socialno vključenost mladih, ki predstavljajo ključne ugotovitve za pripravo celovite strategije za mlade v Gornji Radgoni.

Izbor področij, ki jih preučuje, analiza stanja in metoda izpeljave konkretnih predlogov za izboljšanje položaja mladih, ki so strukturirano opisani v tem diplomskem delu, lahko mladim in mladinskim organizacijam, ki se v svoji občini lotevajo urejanja položaja mladih, dober priročnik in smernice za pripravo lastne strategije za mlade. Diplomsko delo ne vsebuje le teoretičnih izhodišč, temveč izpostavlja konkretne probleme mladih v določenem okolju, za katere ne išče le krivcev, temveč identificira tudi vzroke zanje in niza predloge, ki so delo mladih.

V kategoriji magistrskih del po bolonjskem sistemu in diplomskih del po starem sistemu je nagrado MSS prejela Jana Rožac (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, program sociologija, smer sociologija kulture in književnost) za delo z naslovom Položaj mladih na trgu dela: štiri perspektive, ki ga je pripravila pod mentorstvom doc. dr. Gorazda Kovačiča.

Jana Rožac se preučevanja položaja mladih na trgu dela loteva na neobičajen in pronicljiv način. V svojem delu namreč ne obravnava le videnja mladih o lastnem položaju na trgu dela, temveč ta vidik izzove s predstavitvijo štirih različnih perspektiv, ki se načeloma zelo izključujejo. Tako ponudi objektivnejši pogled na položaj mladih na trgu dela in pri nosilcih različnih perspektiv spodbudi razmišljanje izven običajnih okvirov stališč o tem, kdo je odgovoren za visoko brezposelnost in prekarizacijo dela med mladimi.

Avtorica skozi nalogo pride do spoznanja, da moramo, če želimo položaj mladih na trgu dela sploh razumeti, o njem razmišljati skozi prizmo neoliberalizma, sicer bomo vedno zgrešili njegovo bistvo. V svojem delu preseneti z ugotovitvijo, da so mladi naklonjeni neoliberalni miselnosti, na kar najbolj jasno nakazuje prav vseprisoten občutek osebne odgovornosti za (ne)uspešen nastop na trgu dela. V tem se torej mladi v svoji miselnosti ne razlikujejo od nosilcev kapitala, ki svoje koristi proizvajajo skozi vedno večjo proizvodnjo atipičnih oz. prekarnih oblik dela. Hkrati se mladi presenetljivo v neoliberalni miselnosti ne razlikujejo niti od države, ki kljub sprejeti delovnopravni zakonodaji, ki ščiti delavce pred negativnimi posledicami vpliva kapitala, v svojih sporočilih mladim sporoča ravno nasprotno, ko ne sprejme dovolj ukrepov za spoštovanje zakonodaje. Vladajoča ideologija torej ne opredeljuje le položaja mladih v temeljih, okvirih in strukturi, temveč tudi v miselnih vzorcih z vseh perspektiv, tudi perspektive mladih.

Na natečaj je prispelo skupno 48 prijav, od tega 19 za diplomsko delo po bolonjskem sistemu in 26 za magistrsko delo po bolonjskem oz. diplomsko po starem sistemu. Ključni kriteriji za izbiro najboljših diplomskih oz. magistrskih del s področja mladine so bili aktualnost, uporabnost in pronicljivost; predvsem z vidika MSS in problematik, ki jih MSS obravnava pri svojem delu, ter aktualnega dogajanja na področju mladih nasploh.

Predsednik Mladinskega sveta Slovenije Tin Kampl je v nagovoru udeležencem zaključne prireditve natečaja povedal, da je eden glavnih razlogov za razpis natečaja gotovo ta, da na Mladinskem svetu Slovenije še vedno opažamo pomanjkanje rednega in usklajenega spremljanja mladih v Sloveniji, v smislu statističnih merjenj in raziskav, ki bi nazorno pokazale, kaj se dogaja z mladimi v Sloveniji. Z natečajem zato spodbujamo študentke in študente ter visokošolske predavatelje k tovrstnemu raziskovanju. Kampl je tudi izpostavil, da moramo kot skupnost premoči toliko odgovornosti, da mladim omogočimo čim hitrejše osamosvajanje, ki bo odgovarjalo na potrebe družbe in izzive, ki nam jih nalaga vse bolj starajoča se družba. To odgovornost mora na prvem mestu prevzeti država z oblikovanjem na podatkih in dejstvih temelječih javnih politikah, ki bodo uspešno in učinkovito nagovarjala izzive, s katerimi se srečujemo mladi. Za to pa potrebujemo predvsem ustrezno strokovno podlago, h kateri prispevajo tudi diplomska in magistrska dela, ki jih mladi vsako leto prijavijo na natečaj za nagrado MSS.

Za kakršnakoli vprašanja ali pojasnila smo dosegljivi na pr@mss.si ali na 041 897 616 (Borut Cink).

Mladinski svet Slovenije