Medgeneracijska vrzel vedno večja - največji pritisk čutijo mladi

Demografske spremembe in vse bolj starajoča se družba puščajo številne posledice in nam nastavljajo nove izzive, na katere bomo kot družba morali znati odgovoriti. Razlike med generacijami se večajo, prav tako se veča tudi pritisk na javne finance. Na vse te izzive lahko odgovarjamo zgolj skozi prizmo medgeneracijskega sodelovanja in solidarnosti, ki mora potekati v obe smeri. Danes, ko odpiramo razpravo o reformi pokojninskega sistema, moramo na agendo jasno postaviti tudi interese generacij, ki bodo pokojnine uživale šele čez desetletja. Pokojninski sistem moramo napraviti vzdržen v smeri, da bo ponovno užival zaupanje tudi mladih generacij. Mladi moramo biti tako fokus te reforme. Trend slabšanja ekonomskega in socialnega položaja mladih, v primerjavi z ostalimi generacijami, moramo ustaviti in ga obrniti, da bomo dosegli potrebno družbeno kohezijo, ki bo zagotavljala razvoj in napredek družbe.

Bruegel, možganski trust iz Bruslja, je pred tremi meseci objavil zaskrbljujoče ugotovitve[1] o posledicah gospodarske krize na račun vedno večjih razlik med generacijami v dohodkih in premoženju starejših in mladih. Na podlagi podatkov Eurostata ugotavljajo, da so se razlike med mladimi in starejšimi v EU med krizo pomembno povečale. Mladi smo v tem "boju" potegnili krajši konec. Ugotovitve se nanašajo na stopnjo brezposelnosti, stopnjo revščine in stopnjo materialne prikrajšanosti. Tako so mladi v povprečju postali znatno bolj revni, medtem ko se je revščina med starejšimi zmanjšala. Prav tako sta se stopnji brezposelnosti in materialne prikrajšanosti bistveno bolj povečali med mladimi, kot med starejšimi (50 - 64 let). Razlike so sicer najbolj vidne v državah južne Evrope, ki jih je kriza najbolj prizadela, vendarle je trend prisoten v vseh državah EU.

Skokovito povišanje stopnje revščine in brezposelnosti med mladimi je še posebej zaskrbljujoče, saj ima dolgoročne posledice na produktivnost in rast celotne družbe ter zaznamuje življenja mladih za vedno. Posledice so izključenost mladih iz trga dela, manjša rodnost in negativne demografske spremembe. Pri teh ugotovitvah je paradoksalno to, da medtem ko sta se stopnji brezposelnosti mladih in revščine mladih povišali, so se sredstva za mlade na različnih področjih v primerjavi s sredstvi za starejše zmanjšala.

Analitiki vidijo vzroke za vedno večji razkol med generacijami v treh pomembnih razvojnih smereh politike:

- Makroekonomsko upravljanje

Brezposelnost mladih je bolj kot splošna brezposelnost občutljiva na recesijo, saj so mladi zaposleni nesorazmerno pogosteje na začasnih zaposlitvah in težje dokazujejo svoje veščine pri iskanju zaposlitve. Avtomatski stabilizatorji (sem sodijo tudi nadomestila za brezposelnost) so bili sicer med krizo aktivirani, vendar so se države, zaradi povečanega državnega dolga, odločile za reze v sredstva namenjena stabilizaciji skozi investicijske programe , kar je povzročilo dodatno rast brezposelnosti med mladimi.

- Spremembe strukture državnih izdatkov

V obdobju 2008 - 2013 se je delež državnih izdatkov za brezposelnost najbolj povečal v državah, ki so izkusile najbolj ostro fiskalno konsolidacijo, a se je v mnogih državah ta delež zmanjšal na področju izobraževanja, zdravja in družinske politike. Na drugi strani, pa so bili upokojenci tisti, ki so bili glavni zmagovalci fiskalne konsolidacije, saj se je delež državnih izdatkov za pokojnine povečal v vseh državah EU. Struktura državnih izdatkov se je tako spremenila v škodo družinski politiki, otrok in izobraževanja in se preusmerila v korist upokojencem, kar je še povečalo medgeneracijske razlike.

- Pokojninske reforme

Med krizo so bile v mnogih državah članicah EU izpeljane pokojninske reforme. Takšne reforme lahko dajo večjo prednost trenutnim upokojencev na račun prihodnjih generacij upokojencev ali obratno. Pri tem na splošno velja, da je uspešna reforma tista, ki ji uspe povečati vzdržnost pokojninskega sistema, pri tem pa ne ogrozi pokojnin v prihodnosti. Dejstvo je, da se Evropa stara in razmerje delovno aktivnih prebivalcev na osebo starejšo od 65 let se bo v naslednjih letih zmanjšalo iz 4 na 2 delovno aktivni osebi. Raziskovalci so pri analizi sprememb razmerij med dohodki upokojencev glede na dohodke delovno aktivnega prebivalstva ugotovili, da so pokojninske reforme dale prednost sedanjim upokojencem pred bodočimi upokojenci, kar je še povečalo medgeneracijske razlike.

Rešitve za zmanjšanje razkola med generacijami lahko vidimo v reformi trga dela, izboljšanju upravljanja makroekonomskih politik in zavezujočem skupnem okviru fiskalnih politik, ki bi zagotavljal primerne stabilizacijske ukrepe v kriznih obdobjih. Prav tako ne bo šlo brez ustreznih reform pokojninskih sistemov, ki bodo pravično bremenile vse generacije. Hkrati ima pomemben vpliv na zmanjšanje dohodkovne neenakosti tudi vlaganje v izobraževanje, ki pozitivno vpliva na rast in zmanjšanje razlik med generacijami. Kriza je za seboj pustila nevarno zapuščino medgeneracijskega razkola, zato bi morali biti pravičnejši državni izdatki za mlado generacijo in ponovna vzpostavitev medgeneracijske enakosti v pokojninskih shemah prioritetni politiki držav članic EU.

"Tako kot pokojnine niso samo skrb upokojencev, tudi problemi osamosvajanja mladih niso samo skrb mladih. Oboje spada med izzive prihodnosti, ki jih mora naša družba čim prej začeti naslavljati. Dejansko, ne na neki deklarativni ravni. Odgovornost vseh je, da mladim vrnemo upanje, da bodo tudi oni na stara leta prejemali zasluženo pokojnino" izpostavlja Tin Kampl, predsednik Mladinskega sveta Slovenije. Dodaja, da medgeneracijsko vrzel najbolj občutijo mladi, kar je še en udarec generacijam, ki jo je pretekla gospodarska kriza najbolj prikrajšala. Čas je, da se ti trendi obrnejo. Ne na račun teh ali drugih, ampak v dobro vseh.

Mladinski svet Slovenije

Dodatek: Podatki za Slovenijo (Eurostat)

stopnja ogroženosti za revščino in socialno izključenost

Po podatkih UMAR-ja v Poročilu o razvoju 2015 je bila rast izdatkov za pokojnine tudi leta 2014, ob nedavni pokojninski reformi, zmerna, vendar pa se je proračunski transfer v blagajno ZPIZ precej povečal. Kljub interventnim ukrepom so bili izdatki višji zaradi rasti upravičencev do pokojnin. Od leta 2008 do 2012 so se tako po podatkih Eurostata izdatki za pokojnine v deležu BDP povečali za 2 odstotni točki.

iZDATKI ZA POKOJNINE (% BDP)

Medtem, ko so se izdatki za pokojnine v času krize povečali, pa so izdatki na področju visokošolskega izobraževanja ostali na enakem nivoju. Hkrati je delež izdatkov za varstvo brezposelnih oseb v BDP, v primerjavi z izdatki za pokojnine, zelo nizek (0,9 %), kar je močno pod povprečjem EU.

Vir: Poročilo o razvoju 2015, UMAR

[1] Bruegel Policy C ontribution, The Growing intergenerational divide in Europe, Issue 2015/17, November 2015, Dostopno na: http://bruegel.org/2015/11/the-growing-intergenerational-divide-in-europe/