Poslanica Gorazda Žmavca, ministra, pristojnega za kulturo, ob 140. obletnici rojstva Ivana Cankarja

Slovenci smo v zadnjih letih po osamosvojitvi znali ceniti predvsem Prešerna, ki nam je bil in ostaja navdih za ustvarjanje in gradnjo slovenske države in je v slovenskem kolektivnem duhu vizionar, ki ga kot družba najbolj razumemo in sprejemamo - njegovo ime nosijo tudi kulturna društva po vsem svetu.

Pred nami pa je čas spomina na druga moža, ki skupaj s Prešernom tvorita temelj slovenske države, jezika in identitete, Primoža Trubarja in Ivana Cankarja. Leta 2017 se bomo namreč spominjali 500. obletnice začetka reformacije, ki nam je dala Primoža Trubarja in prvo slovensko knjigo, leta 2018 pa 100. obletnice smrti Ivana Cankarja.

Naslednji dve leti torej posvetimo razmisleku o odnosu do lastnega jezika ter lastne identitete. Če k temu dodamo se simboličen naslov prve knjige, ki je govorila o moralnem nauku, pa tudi o vrednostnem sistemu slovenske družbe.

V letu reformacije spodbujajmo odgovorne v državi in celotno družbo, da se zavzame za ukrepe ohranjanja in razvoja slovenskega jezika na vseh področjih govorjene in pisane besede ter tudi znanstvenega in strokovnega izrazoslovja. Pri vsem tem je morda najpomembneje to, da pri mladih slovenski jezik ne bo vse bolj podrejen v odnosu do globalnih trendov komunikacije.

Prav tako si želimo, da se dobro pripravimo na Cankarjevo leto 2018, ki nam bo osvetlilo še danes izjemno aktualna sporočila velikega pisca, od drže, da država ni samoumevna, ampak je rezultat večstoletnega boja, vse do razmisleka o našem vrednostnem sistemu in medsebojnem spoštovanju.

V prihodnjih dneh, ko bomo leto 2017 razglasili za leto reformacije, leto 2018 pa za Cankarjevo leto, želimo vsem umetnikom, ustvarjalcem oziroma kulturnikom v najširšem smislu besede - da s svojim delovanjem poudarijo pomen kulture za slovenski narod, s tem pa tudi njegovo samozavest, umeščenost v evropski prostor ter njegovo zavezanost miru, sožitju, solidarnosti in ustvarjalnosti.

Kot minister, pristojen za kulturo in Slovence po svetu, pa naj poudarim, da pri tem ne smemo pozabiti celotnega slovenskega narodnega telesa. Po svetu namreč živi kar pol milijona Slovencev, predvsem v zamejstvu, ki je del stoletnega skupnega kulturnega prostora.

Prav tako ne smemo pozabiti, da so vsi trije slovenski velikani del življenja preživeli v tujini in vendar svojemu narodu prinesli sveže koncepte in poglede, hkrati pa še bolj poudarili pomen domovine, lastne države in ohranjanja lastnega jezika. Tudi danes vedno več mladih zapušča državo, a to ne pomeni, da so za nas izgubljeni. Naša odgovornost je, da jih spodbujamo k vrnitvi v domovino in jim omogočamo udejanjenje neobremenjenih pogledov na razvoj slovenske države in družbe.

Naj ta čas prinese tudi razmislek, ali je kultura samo strošek ali je investicija, ki pomaga tako pri gospodarski kot tudi družbeni in socialni rasti.

Gorazd Žmavc
minister, pristojen za kulturo