Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana svetuje popotnikom

Poletje je čas počitnic, sprostitev, zabave in tudi potovanj. Pri vseh teh nevsakdanjih dejavnostih pa morajo biti predvsem popotniki še posebej pripravljeni in paziti na svoje zdravje. Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana svetuje, da se pred vsakim večjim potovanjem posvetujete s svojim osebnim zdravnikom oziroma zdravnikom v ambulanti za potnike na Zavodu za zdravstveno varstvo Ljubljana. Med potniki, ki iščejo zdravstveno pomoč ob vrnitvi v domovino jih je največ črevesnih nalezljivih bolezni, v juniju pa so zabeležili tudi primer malarije.

V letošnjem letu (do konca junija) so na Zavodu za zdravstveno varstvo Ljubljana med potniki, ki so se vrnili iz tujine, zabeležili pet primerov griže in salmonele. Griža, zelo nalezljiva črevesna bolezen, je pogosta v območjih s slabšimi higienskimi razmerami, kjer se zadržuje veliko število ljudi. Imeli so jo potniki, ki so potovali po Afriki, Egiptu in Indiji. S salmonelo so se okužili potniki po Afriki (trije) in po eden na Tajskem in Kitajskem. Primer obolelega za kampilobakteriozo (črevesna nalezljiva bolezen) so zasledili pri potniku, ki je pripotoval iz Indonezije. V prvih šestih mesecih letošnjega leta pa sta na Zavodu iskala pomoč tudi dva popotnika, ki sta bila na Kubi oziroma Madžarskem in zbolela za hepatitisom A. V maju je bilo na Zavodu prijavljenih kar nekaj prebavnih motenj, potniki so bili na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, junija pa so zabeležili primer malarije. Popotnik je potoval po Angoli in Namibiji, a predhodno ni jemal tablet za zaščito proti malariji.

Eva Grilc, dr. med., specialistka epidemiologije, predstojnica Centra epidemiologije na Zavodu za zdravstveno varstvo Ljubljana: ''V ambulanti za potnike opravimo največ cepljenj proti hepatitisu A, hepatitisu B, steklini in izdajamo tablete za zaščito pred malarijo. Najpogostejše nalezljive bolezni pri potnikih so črevesne nalezljive bolezni, ki se prenašajo z okuženo hrano in vodo. Preprečimo jih z upoštevanjem dietnih navodil, ki pa jih, žal, upošteva le 2 odstotka potnikov. Zlasti pri potovanjih, ki trajajo dlje časa je nevarnost, da kršimo dietna priporočila, večja. V zadnjem času opažamo, da so potniki vedno bolj osveščeni in iščejo nasvete pri svojem zdravniku ali ambulanti za potnike.''

Eva Grilc tudi opozarja na število prometnih nesreč, ki predstavljajo kar 15 do 65 odstotkov vseh smrti zaradi poškodb na potovanjih. Najvišja smrtnost na cestah je v državah Srednje in Južne Amerike, na Bljižnjem Vzhodu, na Tajskem in v Pakistanu. Pri potovanjih v države, kjer je precej razširjen virus HIV, pa še opozarja, naj se potniki izogibajo nezaščitenim spolnim odnosom oziroma naj ob najmanjšem sumu na možnost okužbe takoj obiščejo zdravnika. V zelo kratkem času je namreč možno okužbo z virusom HIV preprečiti s pomočjo zdravil.

Priprave na potovanje so seveda odvisne predvsem od kraja, kamor potujemo, od tega, kaj bomo na potovanju delali, kako dolgo se bomo zadrževali na določenem območju in kaj vse bomo vzeli s seboj.

Na Zavodu zato vsem potnikom priporočajo, da se posvetujejo z zdravnikom o morebitnih potrebnih zaščitah in preventivnih cepljenjih pravočasno pred začetkom potovanja (vsaj mesec dni pred odhodom). Zavodovo ambulanto za potnike lahko obiščejo na Zaloški cesti v Ljubljani, vsak delavnik med 7.30 in 13.30. Svetovali vam bodo o cepljenih, zaščiti pred malarijo in drugimi nalezljivimi boleznimi, o priročni potovalni lekarni in o splošnih ukrepih.

Navodila za potnike v mednarodnem prometu

CEPLJENJA

Obvezna cepljenja Edino obvezno cepljenje za potnike v mednarodnem prometu je cepljenje proti rumeni mrzlici. Za osnovno cepljenje zadostuje en odmerek cepiva, potnik pa se mora ponovno cepiti po desetih letih. Mednarodno potrdilo o cepljenju (rumena knjižica) je potrebno predložiti ob vstopu v države, ki to posebej zahtevajo. Potrdilo začne veljati deseti dan po cepljenju pri prvem cepljenju in z dnem cepljenja pri ponovitvah. Eno cepljenje zadošča za deset let.

Priporočljiva cepljenja so odvisna od cilja in načina potovanja. Priporočljiva so cepljenja proti hepatitisu A ('nalezljiva zlatenica' je virusna črevesna nalezljiva bolezen, ki se prenaša s hrano in pijačo), hepatitisu B ('virusna zlatenica', ki se prenaša s krvjo in spolnimi odnosi), meningokoknem meningitisu (bakterijsko vnetje možganskih ovojnic), klopnem meningitisu (virusno vnetje možganskih ovojnic, povzročitelja prenašajo klopi), trebušnemu tifusu (bakterijska črevesna nalezljiva bolezen), steklini (virusno vnetje centralnega živčevja), japonskem encefalitisu (virusno vnetje centralnega živčevja) in gripi.
Priporočljiv je pregled opravljenih rutinskih cepljenj in po potrebi prejeti poživitvene odmerke določenih cepiv (tetanus, davica, otroška ohromelost).

ZAŠČITA PROTI MALARIJI

Malarijo preprečujemo z zaščito pred piki komarjev in z zdravili. Pred piki komarjev se deloma lahko obvarujemo s svetlimi oblačili, z dolgimi rokavi in hlačnicami, z repelenti, ki preprečujejo pike insektov in jih je potrebno nanesti na kožo in obleko, z zaščitnimi mrežami in insekticidi za impregnacijo oblačil in mreže.
Zdravila, ki preprečujejo malarijo, prepiše zdravnik v Ambulanti za potnike na Zavodu za zdravstveno varstvo. Pri tem upošteva cilj potovanja, zdravstveno stanje potnika, starost ipd., saj se tablete za malarijo razlikujejo po vrsti in učinkih. Zdravila običajno pričnemo jemati teden dni pred odhodom na malarično območje, jih jemljemo ves čas bivanja na tem območju in še teden do mesec dni po vrnitvi.

'VARNA' PREHRANA

'Varna' hrana za potnike je tista, ki je temeljito toplotno obdelana. Relativno varna pa je tudi suha, zelo slana in sladka hrana. Vsekakor pa se je na potovanjih potrebno izogibati svežemu, neolupljenemu sadju, surovi zelenjavi, jedem, ki so bile dlje časa izpostavljene toploti, in hrani, ki je bila okužena zaradi stika z umazanimi predmeti, oporečno vodo ali žuželkami.
'Varne' pijače so pripravljene s prevreto vodo ali industrijsko pakirane. Ledene kocke v pijačah so lahko higiensko oporečne.

DRUGA TVEGANJA NA POTOVANJIH

Dehidracija Zaradi višjih temperatur obstaja zlasti v tropskih deželah velika nevarnost dehidracije. Preprečujemo jo z uživanjem zadostnih količin higiensko neoporečne vode in izogibanjem alkoholnim pijačam.

Zaščita pred soncem Pred opeklinami se zavarujemo s kremo za sončenje (faktor 15 in več), izogibanjem soncu predvsem med 11. in 15. uro, s sočnimi očali, pokrivali itd.

Prometne nesreče Potniki lahko veliko storijo za lastno varnost v prometu, tako da uporabljajo varnostne pasove, sedeže za otroke, čelade; da se ne vozijo na odprtih vozilih, se izogibajo nočni vožnji in nevarnim potem ter da ne vozijo pod vplivom alkohola.

Višinska bolezen Pri vzponu nad 2500 metrov nadmorske višine se pri 25 odstotkih potnikov pojavijo simptomi akutne višinske bolezni, ki se kaže kot glavobol, slabost, omotica in nespečnost. Višinski bolezni so izpostavljeni predvsem potniki v Ande in Himalajo. Priporočljivo je počasno vzpenjanje in postopno prilagajanje na višino.

KAJ VZETI NA POTOVANJE?

Priročna potovalna lekarna naj vsebuje:
- zdravstveno kartico oziroma potrdilo o mednarodnem zdravstvenem zavarovanju in rumeno knjižico o cepljenjih;
- antibiotike, ki jih predpiše osebni zdravnik, če potujemo v kraje s slabimi higienskimi razmerami in brez medicinske oskrbe. O pravilni uporabi antibiotikov se je potrebno posvetovati z zdravnikom;
- zdravila, ki jih redno jemljemo doma in pismo zdravnika;
- tablete proti alergijskim boleznim, ki jih predpiše zdravnik;
- prašek za pripravo raztopine za nadomeščanje izgubljene telesne tekočine in elektrolitov (ob driski, bruhanju ipd.);
- repelente (snovi, ki preprečujejo pike insektov), po potrebi zaščitno mrežo za spanje, impregnirano z insekticidi, tleče spirale in druge pripomočke za zaščito pred komarji;
- pripomočke za zaščito pred soncem (kremo, pokrivala, sončna očala z ultravioličnim filtrom);
- pribor za oskrbo ran;
- termometer (naj ne bo živosrebrni);
- sredstva za preprečevanje slabosti.

BOLEZNI PO POTOVANJU

Najpogosteje se pojavijo: driska, vročina, okužbe dihal ter kožne in spolne bolezni. Lahko pa se pojavijo tudi 'resnejše' bolezni kot so malarija, hepatitisi ipd. Ob pojavu kakršnih koli težav je potrebno opraviti zdravniški pregled in zdravnika obvestiti o predhodnem potovanju tudi še leto dni po vrnitvi domov.

Ob naključnih, nezaščitenih spolnih odnosih, predvsem z domačini na območjih, ki so endemična za okužbo z virusom HIV, je nujen takojšen obisk pri zdravniku (med potovanjem ali takoj po prihodu domov), zaradi možne zaščite z zdravili, ki preprečujejo okužbo z virusom HIV.