Procesni položaj stranke in materialnopravni udeleženci v stečajnem postopku

Drugi dan dogodka Dnevi insolvenčnega prava, ki se je v četrtek v organizaciji Planeta GV, Pravne fakulteta Univerze v Ljubljani, Inštituta za primerjalno pravo in družbe Tax-Fin-Lex končal v Ljubljani, je bil namenjen vprašanjem stečajnega postopka. Na okrogli mizi ob koncu dogodka je potekala razprava predvsem o odločbi Ustavnega sodišča RS, št. Up-386/15-26 in U-I-179/15-8 z dne 12. maja 2016. "Težko je razumeti, da je Ustavno sodišče kot razlog za ugotovitev neskladnosti zakona z Ustavo štelo, da je število družbenikov omejeno in da so sodišču znani, ker so vpisani v sodni register," se je nanjo kritično odzval vrhovni sodnik Vladimir Balažic.

Ustavno sodišče je sicer, kot je pojasnil sekretar na Direktoratu za zakonodajo s področja pravosodja na Ministrstvu za pravosodje Aljaž Perme, ocenilo da je nadomestitev vročitve z javno objavo na spletnih straneh poseg v družbenikovo pravico do izjave oziroma informiranosti. Sam na sebi tak poseg ni ustavno nedopusten: zakonodajalec je zasledoval ustavno dopusten cilj, ko je v postopkih zaradi insolventnosti predpisal vročitev z javno objavo - v teh postopkih sodeluje veliko oseb in bi vročanje lahko ohromilo nemoten tek postopkov, lahko bi onemogočilo pravico do sodnega varstva. Hiter postopek je sestavni del ustavne zahteve po učinkovitem sodnem varstvu iz 23. člena Ustave RS. Zato je zakonodajalec smel omejiti pravico do izjave. Ker sta ustavno pritožbo vložila družbenika družbe z omejeno odgovornostjo, je ustavno sodišče presojo omejilo na primere, ko gre za družbenike d.o.o., saj je pri teh manjše število družbenikov in so vnaprej znani: uporaba pravil Zakona o pravdnem postopku (ZPP) tako ne bi ohromila stečajnega postopka, ker bi bilo vročitev treba opraviti manjšemu, vnaprej znanemu številu oseb. Ker ima vročitev z javno objavo hude posledice, je po mnenju Ustavnega sodišča očitna nesorazmernost med koristmi, ki jih zasleduje zakonodajalec, in škodo, ki nastane za družbenika. Zato je ZFPPIPP po mnenju Ustavnega sodišča v nasprotju z Ustavo RS in je treba sklep o začetku stečajnega postopka vročiti tudi družbenikom družbe z omejeno odgovornostjo.

Ni pa razumljivo, zakaj bi bilo samo od števila tistih, ki se jim krši ustavna pravica, odvisno, ali se bo ta pravica zaščitila ali ne: samo zato, ker je družbenikov v družbi z omejeno odgovornostjo manj in jih sodišče pozna, imajo pravico, delničarji pa ne. Težko si je predstavljati, tako Balažic, kako se bo Ustavno sodišče odločilo, če bo enako pravico uveljavljal delničar v delniški družbi, dr. Nina Plavšak pa je kot eno od možnih rešitev nastalega stanja predlagala, da bi z naslednjo spremembo ZFPPIPP izključili pravico do pritožbe, s čimer bi odpadla težava z vročanjem. Ustavno sodišče je prezrlo, da so šele osebno odgovorni družbeniki stranka glavnega postopka in se jim pisanja v predhodnih postopkih ne vročajo. V registrskih postopkih imajo družbeniki položaj materialnopravnih udeležencev, a se jim vročitve ne opravljajo. Sklep o začetku stečaja ne posega v pravico družbenika družbe z omejeno odgovornostjo, ker tak družbenik za obveznosti kapitalske družbe ne odgovarja. Sklepi o vpisih v registrskih postopkih, npr. sklepi o vpisih skupščinskih sklepov, pa oblikovalno učinkujejo na korporacijske pravice družbenikov. In je kljub temu ureditev, po kateri se vročitve družbenikov opravljajo z javno objavo, v Zakonu o sodnem registru že od nekdaj.

Na dogodku je dr. Nina Plavšak predstavila tudi novi produkt, e-paket INS, ki so ga razvili skupaj z družbo Tax-Fin-Lex. Gre za vedno dostopen in ažuriran Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) in njegov komentar v e-obliki z urejeno sodno prakso, vzorci ter preostalimi dokumenti. Pomembno je tudi, da se urejeno sodno prakso posodablja na največ vsake tri mesece, torej se ključne dele upoštevnih sodnih odločb razvršča k relevantnim členom ZFPPIPP.

Generalni sponzor dogodka je bil EOS, podprli pa so ga tudi sponzorji Računovodska hiša Unija, GDES, Generali in Delikomat oziroma medijski sponzorji AmCham Slovenija, Stalna arbitraža pri GZS in Gospodarska zbornica Slovenija, Pravni letopis Inštituta za primerjalno pravo, revija Pravnik in Uradni list Republike Slovenije.