"Slovenija največje presenečenje evropskega Cofund razpisa Pametne prihodnosti mest"
Novinarska konferenca, 2. februar 2017
Gradivo za medije (FAQ)
Slovenske raziskovalne skupine so uspele s kar tremi projekti v močni evropski konkurenci v skupni vrednosti skoraj 700.000 evrov. ARRS bo iz sredstev državnega proračuna prispevala 425.000 evrov. Z uspešno kandidaturo na razpis ERA-NET Cofund je ARRS za sofinanciranje pridobila 39 % sredstev (nekaj manj kot 270.000 evrov).
Mednarodni razpis Pametne prihodnosti mest (z akronimom ENSUF) je pripravila evropska Skupna programska pobuda Urbana Evropa (JPI Urban Europe). V razpisu ju sodelovalo 22 agencij iz 18 držav EU (+ Norveška in Turčija). Proračun razpisa je znašal 24,5 milijonov evrov. Dodatnih 5 milijonov evrov smo agencije pridobile z uspešno prijavo na razpis Evropske komisije ERA-NET Cofund v okviru programa Obzorje2020.
Trije uspešni projekti s slovensko udeležbo so:
1. Projekt Urbano izobraževanje v živo (Urban Education Live), Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, vodja skupine: doc. dr. Matjaž Uršič
2. Projekt Svetla prihodnost za črna mesta: mala industrijska mesta v Evropi in njihovo soočanje s prevladujočimi post-industrijskimi diskurzi (Bright Future), Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, vodja skupine: dr. David Bole
3. C3PROSTORI - Uporaba IKT za so-ustvarjanje vključujočih javnih prostorov (C3Places), Urbanistični inštitut Republike Slovenije, vodja skupine: dr. Barbara Goličnik Marušić
Poudariti gre, da ZRC SAZU uspelo pridobiti projekt v vlogi koordinatorjev, kar je izjemen uspeh.
Skupno bo na mednarodni ravni financiranih 15 mednarodnih projektov (izmed 187 prijav). Raziskave so usmerjene v iskanje rešitev za pametno prihodnost mest.
O nadpovprečnosti slovenskega uspeha s tremi projekta pričajo podatki o številu pridobljenih projektov ostalih držav. Francija je bila prav tako kot Slovenija uspešna s tremi projekti, Norveška je ostala brez projektov. To priča o izjemni konkurenci na mednarodnem razpisu (8 % stopnja uspešnosti) in o odličnosti slovenskih raziskovalk in raziskovalcev, ki so v sodelovanju z mednarodnimi partnerji prijavili kakovostne in inovativne projekte.
Podrobnejše informacije:
· Kaj je Skupna programska pobuda Urbana Evropa?
Skupna programska pobuda Urbana Evropa (ang. Joint Programming Initiative Urban Europe - JPI Urban Europe) je ena izmed desetih skupnih programskih pobud Evropske unije, ki naslavljajo deset širših družbenih izzivov.
Cilj skupnih programskih pobud je s sodelovanjem nacionalnih organov iz več evropskih držav oblikovati skupne napredne rešitve za vprašanja, ki so skupna vsem evropskim državam (npr. staranje, degenerativne bolezni, zdravo življenje, napredek mest in izzivi urbanizacije ipd.).
Cilj JPI Urbana Evropa je ustvariti privlačna, okoljsko in ekonomsko vzdržna urbana okolja, v katerih bodo lahko evropski državljani in skupnosti razvili svoj polni potencial.
Sodeluje 20 držav (Avstrija, Belgija, Ciper, Danska, Finska, Francija, Italija, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Švedska, Velika Britanija, Slovenija, Latvija, Poljska, Portugalska, Španija, Švica, Romunija, Turčija).
· Članstvo ARRS v JPI Urbana Evropa in kaj je ERA-NET Cofund razpis?
ARRS je polnopravna članica pobude od leta 2015 (pred tem je od leta 2014 sodelovala kot opazovalka).
S članstvom v pobudi ARRS raziskovalkam in raziskovalcem iz Slovenije omogoča sodelovanje na mednarodnih razpisih JPI Urbana Evropa. ARRS zagotovi sredstva za financiranje projektov, ki so izbrani v mednarodni evalvaciji.
Države in agencije, ki sodelujejo v JPI Urbana Evropa uspešno kandidiramo na ERA-NET Cofund razpisih programa Obzorje2020 Evropske komisije. Na ta način pridobimo dodatna evropska sredstva za financiranje projektov.
V primeru tematskega razpisa Pametne prihodnosti mest (s kratico ENSUF) je ARRS pridobila 39% evropskih sredstev.
Tematike, ki jih obravnava JPI Urbana Evropa so skladne s strategijo Pametne specializacije.
· Kako lahko slovenska raziskovalna skupnost sooblikuje evropski razpis - JPI Urbana Evropa kot primer dobre prakse
Zgodba včlanitve ARRS v JPI Urbana Evropa se je začela leta 2014, ko smo bili v drugi evropski mreži, v kateri sodeluje ARRS (NORFACE) pozvani k pripravi tematik naslednjih razpisov. Ena od tem, ki se je za slovenski raziskovalni prostor izkazala kot izredno zanimiva je bila prihodnost mest.
Ustanovili smo ekspertno skupino Prihodnost mest, sestavljeno iz vidnih slovenskih raziskovalk in raziskovalcev, ki ji je predsedoval dr. Richard Sendi, znanstveni svetnik na Urbanističnem inštitutu RS in takrat član Znanstvenoraziskovalnega sveta pri ARRS. Ekspertna skupina je pripravila nacionalna izhodišča na temo prihodnosti mest (National Position Paper on the Future of Cities). Na podlagi tega dokumenta je ARRS prejela povabilo k pridružitvi članstvu v JPI Urbana Evropa.
Na ta način smo s sodelovanjem, znanjem in prodornimi idejami odprli pot do včlanitve ARRS v JPI Urbana Evropa in v dobršni meri pripomogli k oblikovanju razpisa Pametne prihodnosti mest (ENSUF) in nenazadnje, zagotovo tudi prispevali k izjemnemu uspehu - trem uspešnim financiranim projektom.
Dr. Richard Sendi je z letošnjim letom postal član Znanstveno-svetovalnega sveta (SAB) JPI Urbana Evropa, kar je prav tako nov korak izjemnega pomena. SAB organom JPI Urbana Evropa svetuje glede vsebinskih in raziskovalnih usmeritev JPI.
V sodelovanju z: