SZJ: Mednarodni dan mladih in začetek kampanje Partycipiraj
Ljubljana, 11. 08. 2017 - Mladinski svet Slovenije je ob Mednarodnem dnevu mladih organiziral novinarsko konferenco, ki je potekala v petek, 11. 08. 2017na Prešernovem trgu v Ljubljani, in je obelodanila začetek kampanje Partycipiraj.
Kampanja Partycipiraj je osrednja kampanja Mladinskega sveta Slovenije, krovne mladinske organizacije, za spodbujanje mladih k aktivnemu življenju. S kampanjo bomo mlade spodbujali, da se aktivirajo tako športno kot tudi družbeno in odločanje o svoji prihodnosti prevzamejo v svoje roke. S kampanjo bomo med mladimi dosegali premike iz njihove cone udobja, jim predstavili različne oblike aktivacije in jih skozi različne aktivnosti spodbujali, da se v njih udejstvujejo. Ker smo mladi prihodnost družbe in je to moč slišati v vsakem političnem nagovoru, je
prav, da se mladim prisluhne in se jih upošteva. Da pa bomo mladi pri tem čim bolj uspešni in učinkoviti, moramo biti primerno informirani, opolnomočeni in motivirani za aktivno udejstvovanje v družbi. Kampanja bo potekala na lokalnem in nacionalnem nivoju v okviru različnih aktivnosti. Mlade bomo k aktivnemu življenju spodbujali preko terenskih aktivnosti, aktivnosti na družbenih omrežjih in s pomočjo ambasadorjev kampanje. Prav tako pa bodo mladi lahko sodelovali v nagradni igri, v kateri bodo objavljali slike med svojo športno aktivnostjo in jih označili z oznako #zganise in #partycipiraj.
Tin Kampl: ''Mladinski svet Slovenije želi s kampanjo opozoriti na težak položaj mladih in jim hkrati sporočiti, da je bilo dovolj teka za vozom in drobtinic oblastnikov. Čas je, da se mladi zganemo in prevzamemo vajeti voza v svoje roke. Kampanja Partycipiraj tako opozarja, da moramo mladi biti aktivni na vseh področjih: športnem, kulturnem, družbenem, ekonomskem in političnem. Mladi zganimo se in partycipirajmo!''
Katarina Braniselj: ''Po mojih izkušnjah je aktivno življenje pot do zadovoljstva. Če smo vpeti v dogajanje okrog sebe in če smo aktivni-- bodisi kot prostovoljci, kako drugače družbeno, bodisi športno in tu premikamo svoje lastne meje, četudi rekreativno in z malimi koraki -- krepimo samozavest, sebe spoznavamo v novih situacijah, se zato bolje poznamo in smo na koncu tudi lažje kos izzivom, ki jih danes prinaša življenje. Sama, na primer, najboljše ideje in rešitve dobim in premeljem med tekom.''
Toni Cahunek: ''Zdaj, ko ste mladi, imate čas, da se aktivirate na različnih področjih in s tem naredite nekaj zase in tudi za okolje, v katerem živite. Ključno je, da se premaknete iz cone udobja, saj je slednja največji sovražnik kreativnosti in napredka. Vedno moraš iti korak dlje od tistega, kar misliš, da si sposoben. Huje kot to, da vam spodleti, je če ste predolgo ujeti v status quo. Možgani delujejo podobno kot mišice, z vadbo jih krepimo - zato naj vas ne bo strah težavnih situacij in izzivov.''
Mlade je potrebno vključiti v vse sfere družb Aktivno vključevanje mladih v družbo postaja vse večji izziv povsod po Evropi in ključno je, da se mladim, še posebej ranljivejšim skupinam, omogoči večje in lažje vključevanje v vse sfere družbe - na trg delovne sile, v socialne interakcije in v odločanje. Ena od definicij mladine pravi, da je posameznik mlad dokler ne doseže želenih točk odraščanja in zaživi samostojno življenje.
Aktivno udejstvovanje v družbi je še toliko bolj pomembno v času, ko se mladi, kljub gospodarski rasti in zmanjšani brezposelnosti, še vedno srečujejo s številnimi izzivi; neurejene bivanjske razmere, porast negotovih (prekarnih) oblik zaposlitev, nedostojno plačilo za delo, kar otežuje in upočasnjuje njihovo osamosvajanje. V kolikor želimo družbo, kjer bo vsak posameznik lahko uresničeval svoje potenciale in zaživel samostojno življenje, je nujno, da ustvarimo pogoje za vključevanje mladih v vse sfere družbe in s tem vplivamo na zvišanje kakovosti življenja vseh.
V Sloveniji je v primerjavi z drugimi zahodnoevropskimi demokracijami (konvencionalna politična) participacija mladih zelo šibka. Raziskava Mladina 2013 ugotavlja, da mlade tovrstna participacija zanima manj kot njihove vrstnike v državah EU in da imajo mladi pri nas izrazito negativen odnos do predstavnikov oblasti ter javnih politik. Zgovorno je tudi dejstvo, da se Slovenija uvršča najnižje med državami EU po branju in objavljanju mnenj o družbenih in političnih zadevah na spletnih straneh; zaostajamo tudi za vzhodnimi državami, najnižje pa se
uvršča populacija med 16-19 letom starosti. Pomembna dejavnika pri tem sta izobraževalni sistem, ki mlade ne opremi z vsebinami aktivnega državljanstva, in splošna negativna klima do politike.
Med ključne dejavnike za nizko participacijo mladih v Sloveniji lahko uvrstimo: Pomanjkanje znanja in odsotnost razpravljanja o političnih temah Mladi v času izobraževanja ne usvojijo znanj in kompetenc za participacijo v družbi ter za primerno kritičen odnos do družbenega dogajanja skozi t.i. državljansko vzgojo. Znanje s tega področja je pozitivno povezano s politično aktivnostjo; torej bolj ko se na področje spoznamo, več se vanj vključujemo, kaže raziskava Mladina 2013 in podatki Eurostata iz leta 2015, ki mlade iz Slovenije po aktivnosti objavljanja in branja o političnih zadevah na spletu uvrščajo med najnižje v primerjavi z drugimi državami EU.
Nezaupanje in odpor mladih do politikov in politike Medtem ko je v večini držav EU zaupanje državne oblasti med mladimi nekoliko višje kot pri splošni populaciji, to za Slovenijo ne drži. Ob tem pa za nas velja, da smo med državami OECD povsem na repu po zaupanju v
državno oblast, tako v splošni populaciji kot med mladimi. Mladi slovenski državljani so v tem smislu najbolj nezaupljiva populacija v teh državah.
Nizek interes in motivacija mladih za politiko Svetovna raziskava o vrednotah kaže, da mnoge mlade politika le malo zanima; več kot vsak 4. je namreč izbral odgovor, da ga politika popolnoma nič ne zanima. Mladi slovenski državljani tu niso med "najslabšimi", saj se s
33 odstotki uvrščajo na 11. mesto. Imamo pa eno največjih razlik med mladimi in splošno populacijo, slednja je pri nas izbrala ta odgovor v 23%; mlade pri nas torej politika zanima bistveno manj kot ostale generacije. Prav tako je pri nas volilna abstinenca mladih na volitvah v Evropski parlament višja od evropskega povprečja. Mladi se danes počutijo nevidne in neupoštevane, saj se od njih pričakuje le, da bodo sprejemali dane razmere, izkoriščali dane možnosti, se izobraževali itd., ne pa tudi te razmere sooblikovali. Nemožnost vpliva na odločanje
ter pokroviteljski odnos oblasti pa znižujeta motivacijo mladih za participacijo. Mladi lahko veščine in kompetence ter zavedanje o pomenu aktivnega državljanstva pridobijo na različne načine in preko različnih udejstvovanj. Mladinske organizacije in organizacije za mlade so prostor, ki skozi aktivno udejstvovanje mladih prinašajo posameznikom učno izkušnjo ter mu omogočajo razvoj družbenih veščin in spretnosti.
Na Mladinskem svetu Slovenije nas veseli, da je prostovoljsko udejstvovanje mladih v samem vrhu OECD držav. Nekateri podatki kažejo, da se mladi pri nas pogosteje prostovoljsko udejstvujejo kot splošna populacija, kar je, gledano v mednarodnem merilu, precej neobičajno. Prav tako se ta podatek ne ujema s podatki o registriranem prostovoljstvu v Sloveniji, kar kaže na to, da je med mladimi veliko prostovoljstva, ki ostaja nezabeleženo in nepriznano. Tudi zavedanje mladih o vplivu, ki ga imajo na družbene spremembe, pri nas narašča. Mladim je
zato potrebno zagotoviti več različnih kanalov, ki jim bodo omogočili večjo in aktivno participacijo pri procesih odločanja, da s tem vnovčijo svoj potencial in prispevajo k družbi. Poleg tega pa je potrebno nujno izboljšati pogoje za učenje in povečanje participacije.
Na Mladinskem svetu Slovenije si v ta namen prizadevamo za implementacijo raznolikih ukrepov s strani države, formalnih izobraževalnih institucij in delodajalcev, ki so osrednji nosilci možnih sprememb na obravnavanem
področju:
Nosilcem formalnega in neformalnega izobraževanja:
Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport predlagamo, da v šolskem kurikulumu za osnovne in
srednje šole okrepi vsebine za spodbujanje demokratičnih procesov in participacije, t.i. državljansko
vzgojo. Predlagamo uvedbo predmeta z vsebinami državljanske vzgoje že v prvi triadi osnovne šole ter
obvezni samostojni predmet v srednji šoli.
Država mora razmisliti o spremembah volilnega sistema:
Uvedba mladinskih kvot na volitvah, ki bodo omogočili mladim kandidatom večjo izvoljivost.
Znižanje starostne meje za pridobitev volilne pravice.
Uvedba e-volitev in s tem povečanje vpliva mladih na volilni rezultat ter udeležbe na volitvah.
Odločevalcem na nacionalnem in lokalnem nivoju:
Politične stranke naj v svoje programe prioritetno umestijo področja, ki naslavljajo mlade in mladim
omogočijo aktivno vključevanje v notranje procese.
Država mora zagotoviti sodelovanje mladih pri oblikovanju vseh javnih politik, z vključitvijo mladih v
telesa za pripravo predpisov in v strukture, ki posredno ali neposredno vplivajo na položaj mladih.
Lokalne skupnosti naj podpirajo ustanovitev in delovanje mladinskega sveta v občini.
Pogosto lahko tudi s strani EU in držav članic slišimo, da so mladi prihodnost zaradi svoje inovativnosti in energije nepogrešljiv del družbe, ki ne sme ostati preslišan. Toda trenutno mladi v Sloveniji kot tudi Evropi ne morejo upravljati z lastno prihodnostjo. Če so mladi resnično prioriteta, je potrebno v njih vlagati in jih vključevati v odločanje. Če si torej želimo zdravo, skladno in povezano družbo, ki bo nudila perspektivno prihodnost in v kateri bodo ljudje z veseljem ter produktivno živeli, moramo ustrezno poskrbeti prav za mlade - skupaj z mladimi.
Za vprašanja ali pojasnila nas kontaktirajte na pr@mss.si ali 040 797 994 (Klemen).