O-STA

Lev Centrih: Oktobrska revolucija 1917-2017

Vabimo vas na dve predavanji Leva Centriha ob izidu knjige Alexandra Rabinowitcha Boljševiki prihajajo na oblast

v Trubarjevo hišo literature, Stritarjeva ul. 7, Ljubljana

Sreda, 15. 11., ob 18.00


Kako so boljševiki prišli na oblast?

Ruska revolucionarna tradicija ima dolgo in bogato zgodovino, ki se je začela že v sedemdesetih letih 19. stoletja s prvimi izleti idealistične inteligence med kmete - v upanju, da bi jih pridobila za rušenje carskega samodrštva. Poskus je klavrno propadel. Od takrat se je vse bolj ali manj vrtelo okoli vprašanja, kako oblikovati radikalno moderno politično stranko, najpogosteje po zgledu nemške socialne demokracije. To je bilo obdobje hudih ideoloških sporov in razkolov, ki so dosegli vrhunec po februarski revoluciji in padcu carizma leta 1917, ko so se socialistične stranke in struje dokončno razcepile ob treh ključnih vprašanjih: zemlje, vojne/miru in politične oblasti. Naj kmetje vzamejo veleposestniško zemljo takoj? Če ne, katera oblast jim to sploh lahko prepreči? Kako izstopiti iz vojne? Je iz svetovne vojne sploh mogoče izstopiti? Začasna vlada ali sovjeti delavskih, vojaških in kmečkih odposlancev? Je mogoče vladati brez meščanskih političnih strank? Porajalo se je veliko različnih rešitev, a na koncu je prevladala prav tista, ki se je na začetku revolucije zdela tudi večini boljševikov najmanj verjetna.

Četrtek, 23. 11., ob 18.00

Diktatura proletariata: mesta in vasi

Februarsko in oktobrsko revolucijo najpogosteje pojasnjujejo z dogodki v mestnih ruskih središčih, pri tem pa bistveno manj upoštevajo revolucionarno vrenje na podeželju. Diktatura proletariata, ki si jo je Lenin predstavljal kot radikalno demokracijo oboroženega ljudstva, naj bi se kmalu izrodila v diktaturo stranke nad delavskim razredom. Dogodki, ki so bili povezani s postopno ukinitvijo delavske kontrole in pasivizacijo sovjetov ob hkratni krepitvi aparata boljševiške stranke, praviloma pritrjujejo temu ustaljenemu pogledu. Dogajanje v samostojnih kmečkih skupnostih pa kaže na to, da je bila zgodba mnogo bolj zapletena. Med rusko revolucijo leta 1917 je za tradicionalno rusko kmečko skupnost značilen porast udeleženosti vaškega prebivalstva v procesih odločanja. Na podeželju so se razvile take oblike samouprave, ki sicer niso imele veliko skupnega z Leninovo koncepcijo diktature proletariata, a so imele podobne učinke: kmetstvo med državljansko vojno ni podprlo protirevolucije in tuje imperialistične intervencije, s čimer je ohranilo boljševiško oblast. Kmečka samouprava je v mladi sovjetski državi zdržala vse do konca dvajsetih let, v njenem odpravljanju pa je mogoče prepoznati začetek stalinizma.

Dogodka organizira Založba Sophia.

Več o knjigi in prednaročilo na spletni strani založbe www.zalozba-sophia.si

Izid knjige je finančno podprla Javna agencija za knjigo RS.