9. sejem akademske knjige Liber.ac - Prevajanje svetov
Med 22. in 24. majem 2018 bo v organizaciji Filozofske fakultete (FF) UL potekal že 9. sejem akademske knjige Liber.ac, na katerem bo sodelovalo 37 razstavljavcev. Letošnji spremljevalni program z naslovom Prevajanje svetov je pod okriljem Znanstvene založbe FF in Knjigarne FF pripravil Oddelek za prevajalstvo FF. Zvrstilo se bo veliko število domačih in tujih gostov, ki bodo izpostavili različne vidike večjezičnosti: migracije zaradi družbenih in podnebnih sprememb, večjezičnost v (digitalni) prihodnosti, jezikovne tehnologije in strojno prevajanje, podnaslavljanje in sinhronizacija ipd. Obsežen del programa bo namenjen literarnemu prevajanju, v okviru katerega bodo nastopili uveljavljeni prevajalci in avtorji, med njimi Goran Vojnović, Miha Mazzini, Andrej E. Skubic, Evald Flisar, Boštjan Gorenc - Pižama, Jakob J. Kenda in drugi. Vzporedno s sejemskim dogajanjem pripravljamo tudi ciklus predavanj o odprtem dostopu v humanistiki, kjer bodo sodelovali domači in tuji strokovnjaki.
Otvoritev sejma bo v torek, 22. maja 2018, ob 10. uri, v Foersterjevem vrtu za Filozofsko fakulteto. Tridnevni program sejma je na voljo na spletni strani sejma.
Sejem akademske knjige Liber.ac vse od leta 2010 povezuje članice UL ter različne akterje s področja produkcije in promocije akademske knjige od univerzitetnih založb in knjigarn do univerzitetnih knjižnic. Tridnevna javna prireditev s spremljevalnim programom poteka v Foersterjevem vrtu za Filozofsko fakulteto (določene spremljevalne aktivnosti se izvedejo tudi na drugih lokacijah po Ljubljani) in je v devetih letih delovanja uveljavila nov tip knjižnega sejma, s katerim se vzpostavlja sodobno kulturno in komunikacijsko središče, ki odpira akademski prostor širši slovenski in mednarodni javnosti, je o tradicionalnem sejmu povedala prodekanja za kakovost in založništvo FF, izr. prof. dr. Barbara Pihler Ciglič. V zadnjih letih na sejmu sodelujejo tudi fakultete nekaterih sosednjih držav (Hrvaška, Avstrija), vselej pa pri spremljevalnem programu sodelujejo gostje iz tujine. Prihodnje leto bo Liber.ac še posebej slavnosten, saj bo praznoval deseto obletnico, hkrati pa bo eden izmed osrednjih dogodkov ob obeležbi 100. obletnice FF UL. Liber.ac 2019, naslovljen Odprta znanost in univerzitetno založništvo, se bo osredotočal na načelo odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov ter na promocijo univerzitetnega založništva v Sloveniji in tujini. Spremljevalne aktivnosti sejma bomo pripravili skupaj z drugimi članicami Univerze v Ljubljani.
Odprti dostop v humanistiki
V skladu z Nacionalno strategijo odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015−2020 bodo raziskovalci in (akademski) založniki čez dve leti dolžni vse svoje publikacije, članke in raziskovalne podatke, ki so nastali iz nacionalno financiranih raziskav, objaviti v obliki odprtega dostopa. Se raziskovalci, založniki in institucije, ki so odvisni od javnih razpisov ARRS (npr. za izdajo znanstvenih revij in monografij) na to pripravljeni? Ali v Sloveniji obstaja infrastruktura, ki bi založnikom in raziskovalcem omogočala objavo njihovih del v obliki odprtega dostopa? Kdo bo kril stroške, ki so povezani z objavo odprto dostopnih publikacij? Kakšne so prednosti odprtega dostopa in kako se z izzivi odprtega dostopa soočajo v tujini?
"Vprašanj v zvezi z odprtim dostopom v Sloveniji je še veliko, zato se je Znanstvena založba FF skupaj z Univerzo v Ljubljani kot partnerico projekta OpenAIRE o evropski infrastrukturi odprtega dostopa do rezultatov raziskav odločila organizirati simpozij na temo odprtega dostopa v humanistiki. Zanimanja za tovrstno tematiko je veliko, veseli nas, da smo uspeli privabiti tuje goste (dr. Ernesto Priego, City University of London, g. Pierre Mounier, OPERAS in HIRMEOS in g. Martin Donnelly, Digital Curation Centre), ki nam bodo prikazali primere dobre prakse odprtega dostopa v tujini in nam svetovali, kako vzpostaviti odprti dostop v slovenskem akademskem založništvu in raziskovalnemu delu. Na okrogli mizi bosta sodelovala tudi prof. dr. József Györkös, direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, in dr. Meta Dobnikar, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS," je o dogodku povedal vodja Znanstvene založbe FF, dr. Matevž Rudolf.
Več informacij o simpoziju je na voljo tukaj.
O Znanstveni založbi FF
Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani izdaja najnovejše raziskovalne dosežke humanističnih in družboslovnih ved, ki jih združuje ljubljanska Filozofska fakulteta. S približno 70 novimi naslovi na leto se uvršča med največje znanstvene založbe s področja humanistike in družboslovja v Sloveniji in tako pomembno prispeva k prepoznavnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani kot osrednje humanistično-družboslovne institucije pri nas. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je od leta 2017 članica mednarodnega združenja Association of Learned and Professional Society Publishers (ALPSP). V duhu oprte znanosti na Znanstveni založbi vodijo dva spletna portala, in sicer portal Revije FF (https://revije.ff.uni-lj.si/), kjer so dostopni vsi članki 14-ih znanstvenih revij, ter novejši portal E-knjige FF (https://e-knjige.ff.uni-lj.si/), kjer je za zdaj objavljenih 100 prosto dostopnih monografskih naslovov.
O Knjigarni FF
Knjigarna Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani poleg celovite ponudbe publikacij Znanstvene založbe FF skrbi tudi za bogato ponudbo druge humanistične in družboslovne produkcije. Kulturni program knjigarne obsega dogodke na Besednih postajah, ki jih sofinancira Javna agencija za knjigo RS. Vsako leto se jih zvrsti med 15 in 20. V program vključujejo izvirno in prevodno družboslovno in humanistično literaturo z usmeritvijo v refleksijo najaktualnejših družbenih dogajanj, pojavov in premikov na globalni ravni in pri nas, sodelujejo tudi z relevantnimi strokovnjaki s področij, ki jih izbrane knjige pokrivajo.
O Oddelku za prevajalstvo FF
Začetki delovanja Oddelka za prevajalstvo FF segajo v leto 1993, ko je fakulteta zaprosila za sofinanciranje priprav za ustanovitev prevajalskega oddelka v okviru evropskega projekta Tempus, znotraj katerega je sodelovalo 11 uglednih prevajalskih šol oz. inštitutov. Projekt je bil zaključen leta 1997, oddelek pa je prve študente sprejel v študijskem letu 1997/1998. Oddelek za prevajalstvo je bil tudi prvi oddelek na Filozofski fakulteti in eden prvih na Univerzi v Ljubljani, ki je uvedel bolonjske študijske programe na vseh treh stopnjah. Prvi vpis v triletni prvostopenjski bolonjski študijski program Medjezikovno posredovanje je bil v letu 2006/2007. Študij Medjezikovno posredovanje je enopredmetni študij s tremi možnimi študijskimi smermi:
• slovenščina - angleščina - nemščina,
• slovenščina - angleščina - francoščina,
• slovenščina - angleščina - italijanščina.
Na drugi stopnji izvajajo dva dvoletna magistrska študijska programa, Prevajanje in Tolmačenje. Od leta 2007/2008 izvajajo tudi doktorski študij Prevodoslovja. Oddelek izvaja tudi dva skupna študijska programa v sodelovanju s Parizom in z Gradcem.
Trenutno na vseh treh stopnjah študija na oddelku študira okoli 250 študentk in študentov.