O-STA

Na Fakulteti za elektrotehniko so z dogodkom Pet minut za merjenje odprli vrata v svet meritev

Akustična gluha soba
Dogodek Pet minut za merjenje je obiskovalcem odprl vrata v svet meritev
Obiskovalci so lahko izmerili tudi slastnost krofov

Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so tudi letos priredili dogodek Pet minut za merjenje, katerega osrednji temi sta bili merjenje kot osnovna dejavnost v vsakem znanstvenem in tehnološkem poskusu ter nova definicija enot mednarodnega sistema enot SI. Na mednarodni ravni se namreč spreminjajo definicije kar štirih merskih enot - kilograma (kg), ampera (a), kelvina (K) in množine snovi (mol). Z dogodkom, ki je potekal 17. in 18. maja, želi fakulteta pokazati svojo raznolikost, interdisciplinarnost in sposobnost povezovanja z drugimi strokami.

Od akustično gluhe sobe do merjenja slastnosti krofov

Obiskovalci so lahko v akustično gluhi sobi začutili, kako se sliši njihov govor v prostoru brez odbojev in v tišini spoznali zvočno kamero, ki je namenjena opazovanju virov zvoka. Poskusili so izmeriti tudi nadležnost zvokov in svoje slušne prage. Prikazani so bili tudi standardizirani postopki in testi merjenja učinkovitost robotskih sesalnikov, obiskovalci pa so lahko sami raztrosili referenčne smeti in opazovali uspešnost sesalca. Obiskovalci so videli delovanje termovizijskih kamer in opazovali temperaturno sliko okolice, svojega obraza in različnih predmetov. Poleg merjenja temperature pa so lahko izmerili tudi slastnost krofov in tako sodelovali v tipični organoleptični meritvi.

Lajšanje bolečine v kolenih in merjenje prestrašenosti

Obiskovalci so lahko s pomočjo merilnikov alkohola in rumovih kroglic preizkusili svojo alkoholiziranost in spoznali, kako zunanja magnetna polja vplivajo na kompas in njihov telefon. Sodelovali so pri merjenju, kako močno se lahko prestrašijo, in si lajšali bolečine v kolenih z magnetno terapijo. Seznanili pa so se tudi z meritvami v našem vsakdanjiku in spoznali pravo resnico o temperaturi v domačem hladilniku.

Merjenja na najvišji ravni

Prikazana so bila merjenja na najvišji ravni, kjer so bili za najtočnejše merjenje temperature na svetu uporabljeni znanstveni merilni instrumenti, kot so precizijski merilni uporovni mostiči, referenčni električni upori, fiksna celica trojne točke argona in etalonski platinasti uporovni termometri. Obiskovalci so spoznali tudi generatorje zračne vlažnosti in merjenje vlage v zraku ter se skoraj dotaknili celice trojne točke vode, ki omogoča najtočnejšo določeno temperaturo na Zemlji. Na ogled pa je bila tudi metrološka piramida - piramida, sestavljena iz različnih merilnih instrumentov, ki so vanjo postavljeni glede na svojo točnost. Najmanj točni na spodnjih ravneh piramide in najbolj točni na zgornjih.

Zanimiva predavanja

Poleg številnih vznemirljivih poskusov so ob vsaki polni uri potekala tudi kratka predavanja s področja merjenj. Predstavnika podjetja Dewesoft, ki ponuja vrhunsko merilno opremo za najzahtevnejše naročnike, sta predstavila merjenja in razvoj strojne opreme v njihovem podjetju ter njihovo platformo za pomoč mladim zagonskim podjetjem, obiskovalci pa so izvedeli še, kako poteka testiranje izdelkov za avtoindustrijo v vrhunskih preizkuševalnih laboratorijih podjetja Mahle Electric Drives Slovenija d.o.o.

Dr. Rado Lapuh z Urada RS za meroslovje je spregovoril o novih definicijah enot mednarodnega sistema enot SI. Prvič po 200 letih bo namreč vse definicije mogoče s pomočjo osnovnih fizikalnih konstant univerzalno realizirati kjerkoli in kadarkoli. Govora je bilo tudi o tem, kako je merjenje telesne temperature s termografijo pri prašičih manj stresno, kako se preverjajo merilniki na bencinskih servisih in tehtnice v trgovinah ter zakaj mora proizvajalec elektronskih naprav nameniti veliko pozornosti elektromagnetnim motnjam. Prikazani so bili moderni načini zdravljenja s protonsko terapijo in merjenje z vrhunsko natančnostjo, na primer merjenje porazdelitve temperature ali hrupa vzdolž optičnega vlakna. Premierno pa je bil prikazan še promo film za dokumentarec Rojen za umret, režiserja Matjaža Žbontarja, ki zelo posega na elektrotehniško, biomedicinsko področje.