Izjava Strokovnega sveta Prirodoslovnega muzeja Slovenije ob požaru v Narodnem muzeju Brazilije

Strokovni svet Prirodoslovnega muzeja Slovenije je spomladi sprejel izjavo "Naravoslovna skupnost proti drugemu aleksandrijskemu požaru", ki sta jo podprla rektorja univerz v Ljubljani in Mariboru, direktorja Nacionalnega inštituta za biologijo in Geološkega zavoda Slovenije in predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Gre za poziv k preprečevanju propadanja dediščine, ki jo hrani Prirodoslovni muzej Slovenije:

1. Naravoslovne zbirke so enkratna in nenadomestljiva kulturna dediščina in znanstveno-raziskovalna infrastruktura, Ker so shranjene prirodnine primarni vir informacije o okoljskih razmerah v določenem obdobju, se v antropocenu njihov pomen pri razumevanju okoljskih sprememb samo še povečuje.

2. Edina javna ustanova, pooblaščena za hranjenja tovrstne dediščine, je Prirodoslovni muzej Slovenije. Njegov položaj v javni muzejski mreži se slabša že ves čas samostojne države. V muzejski mreži, financirani iz državnega proračuna, je skupni delež zaposlenih na področjih zoologije, botanike, geologije, mineralogije in paleontologije manj kot 3%.

3. Ocenjujemo, da je v državi v javni lasti približno dva milijona prirodnin, od tega polovica v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Te muzealije so natrpane na približno tisoč kvadratnih metrih površin, ki so prostorsko razpršene, neprimerne za hranjenje občutljivega materiala in ne omogočajo širjenja zbirk. Po letu 1991 je Ministrstvo za kulturo večkrat obljubilo prioritetno reševanje prostorske stiske Prirodoslovnega muzeja, vendar tega ni nikoli uresničilo.

4. Naravoslovne zbirke (muzeji) so sestavni del večine najeminentnejših univerz (Oxford, Cambridge, Stanford, Harward, UCL, Princeton, Yale) in nacionalnih akademij znanosti (Philadelphia Academy of Natural Sciences, Ruska Akademija znanosti, Academia Sinica). Prepričani smo, da bo imela normalizacija razmer na področju naravoslovnega muzealstva pozitiven učinek na odnos do znanosti v Sloveniji.

S požarom v Riu, ki je uničil enega pomembnejših svetovnih muzejev, dobiva izjava grozljivo realističen okvir. V Sloveniji je hranjenje premične dediščine odgovornost Ministrstva za kulturo, ki je v preteklih desetletjih tudi zagotovilo kakovostne standarde v nacionalnih kulturno-zgodovinskih muzejih in galerijah. Zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije so, po letih zagotovil o visoki prioriteti reševanja prostorske problematike, končale na najetih površinah nakupovalnega središča BTC, kjer so pogoji varovanja daleč pod zakonsko določenimi. O tem je 11. avgusta obširno pisala Glorija Lorenci v sobotni prilogi Večera (Leto dediščine in dvajset let sramote, str. 12-15).

Narodni muzej v Rio de Janeiru je bil kompleksen muzej, s pomembnimi prirodoslovnimi zbirkami. Brazilija, kot "mega biodiverzitetna država", je za naravoslovca to, kar je Egipt (ali pa Grčija, Rim, ali Irak) za klasičnega arheologa. Biodiverzitetna zakonodaja Brazilije je izjemno restriktivna, tako da legalen izvoz česarkoli rastlinskega in živalskega ni mogoč. Skratka, vse kar so naravoslovci v zadnjih desetletjih zbrali v Braziliji, je ostalo v tamkajšnjih naravoslovnih zbirkah. Tam so npr. tudi preparirani in konzervirani primerki živali in rastlin iz ekosistema atlantskega gozda, enega svetovnih centrov raznovrstnosti življenja. Zanj je (bilo) značilnih najmanj 20 000 rastlinskih vrst, od tega več kot polovica endemičnih. Še med leti 1990 in 2006 so botaniki v vsega poldrugem desetletju odkrili več kot tisoč dotlej neznanih vrst rastlin. Podobno je bilo tudi z živalskimi vrstami. Gozd je uničen na 88% nekdanje površine, z njim pa je izumrlo neznano število vrst živih bitij. Mnoge od njih so "preživele" samo v muzeju, ki ga danes ni več.

Strokovni svet Prirodoslovnega muzeja Slovenije je že večkrat opozoril na občutljivost naravoslovnih muzealij. Čeprav propadajo hitreje kot večina predmetov kulturno-zgodovinske dediščine, jim Slovenija namenja najslabše pogoje hranjenja. Ob požaru v Riu posebej podarjamo tudi visoko stopnjo vnetljivosti naravoslovnih zbirk. Veliko materiala je shranjenega v steklenih kozarcih, napolnjenih z lahko vnetljivo tekočino. Vsak malo močnejši potresni sunek, kakršen je v Ljubljani mogoč kadarkoli, lahko povzroči razlitje in neobvladljiv požar. Ne vemo sicer, kaj natančno so bile lahko gorljive snovi v Riu, povsem mogoče pa je šlo za tekočine, ki se uporabljajo pri konzerviranju živali. Te uporabljamo tudi v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Marca 1978 je katastrofalen požar v Narodnem muzeju narave in znanosti (Museu Nacional de História Natural e da Ciência) v Lizboni uničil vse zoološke zbirke in del geoloških. Začelo se je v nadstropju, kjer so bile shranjene kemikalije. Takoj po požaru se je našla ustreznejša stavba. Aprila 2016 so zgorele vse zbirke Narodnega prirodoslovnega muzej (National Museum of Natural History) v New Delhiju. Vlada je leto poprej odobrila selitev v ustreznejše prostore vendar jo je ogenj prehitel.

V Ljubljani prirodoslovne zbirke počasi propadajo že zaradi slabih pogojev, kakršne zagotavlja Ministrstvo za kulturo. Poleg tega je v prenatrpanih depojskih prostorih z obiljem vnetljivih snovi in pomanjkljivo požarno varnostjo mogoč tudi brazilski scenarij. Strokovni svet poziva Vlado RS k prioritetnemu reševanju problemov, ki se v Prirodoslovnem muzeju kopičijo že desetletja.

Prof. dr. Boris Kryštufek, predsednik

Strokovni svet Prirodoslovnega muzeja Slovenije