Slovenska podjetja skrbijo za zmanjševanje negativnega vpliva in dobre odnose z lokalnim okoljem

Na Fakulteti za management Univerze na Primorskem (FM UP) smo v okviru Evropskega tedna trajnostnega razvoja gostili razpravo o vodenju za trajnostni razvoj. Razprave, ki je sicer potekala v sejni dvorani Pretorske palače v Kopru, so se udeležili ugledni gostje iz gospodarstva, nevladnih organizacij ter Ministrstva za okolje in prostor.

Dogodek je otvorila skupina študentk mag. študijskega programa Management trajnostnega razvoja (MTR), ki je navzočim predstavila projekt Trajnostna univerza. V sklopu projekta, ki ga je finančno podprla tudi Luka Koper d.d. v okviru sklada Živeti s pristaniščem 2019, so študentke pod mentorstvom doc. dr. Valentine Brečko Grubar ugotavljale, kako članice Univerze na Primorskem delujejo v skladu s trajnostnimi načeli ter podale konkretne predloge za izboljšave. Študentke so na podlagi opravljenih intervjujev in anket ugotovile, da obstaja na Univerzi še veliko prostora za izboljšave. Zato so predlagale, da bi članice UP podpisale kodeks delovanja skladno z načeli trajnostnega razvoja.

Dr. Darja Piciga, sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor Republike Slovenije, je nato odprla razpravo s predstavitvijo izzivov in rešitev, ki jih na področju trajnostnega razvoja razvijajo različni deležniki tako na nivoju Slovenije, kot tudi Evropske Unije. V svoji razpravi je predstavila različne iniciative, ki jih vodi ministrstvo in katerih cilj je 40% zmanjšanje izpustov CO2 do leta 2030.

V nadaljevanju razprave so nato sodelovali mag. Anita HRAST iz Inštituta za razvoj družbene odgovornosti - IRDO, Boštjan Pavlič, vodja področja varovanja zdravja in ekologije v Luki Koper d.d., Andrej Velec, direktor PE Hidria Mototec (Hidria d.o.o.) in vodja Tehnološkega parka Koper, Eva Žunec, predstavnica študentov programa MTR na FM UP ter g. Aleš K. Kušlan, direktor Ekvilib inštituta. Razpravo je vodil prof. dr. Roberto Biloslavo, eden izmed idejnih snovalcev programa MTR.

Razprava je pokazala raznolikost razumevanja koncepta trajnostnega razvoja, pa tudi, da se velika slovenska podjetja trudijo s svojimi aktivnostmi in razvojem novih izdelkov in storitev zmanjšati negativni vpliv na okolje vzdolž celotne verige vrednosti, obenem pa vzpostaviti dobre odnose z lokalnim okoljem. Takšno delovanje spodbujata na eni strani konkurenca, z razvojem vse bolj okolju prijaznih izdelkov in storitev, na drugi strani pa vrednote podjetja, ki se odražajo v skrbi do okolja in lokalne skupnosti. Razvoj novih izdelkov in rešitev za trajnostni razvoj pa je pogosto povezan tudi z znatnimi finančnimi vložki, ki imajo relativno dolg rok povračila. Zato je potrebno, da tu svojo vlogo odigra država z ustreznimi spodbudami za razvoj zelenih izdelkov in drugih okolju in družbi prijaznejših rešitev. Razpravljavci so tudi ugotovili, da podjetjem žal primanjkuje usposobljenih mentorjev, ki bi lahko pomagali študentom nadgraditi njihova znanja v praksi in jih usposobiti za prevzemanje morebitnih odgovornejših nalog na področju trajnostnega razvoja v trenutku zaposlitve. To so izzivi, s katerimi se morajo soočiti visokošolski zavodi in podjetja na eni strani, kot tudi država na drugi strani.

V zaključku razprave so si bili člani razprave enotni, da je znanje in ozaveščenost vodij in zaposlenih ključna za dobro implementacijo in skrb za trajnostni razvoj, da pa je med besedami in dejanji veliko razlike. Ravno v tem duhu je bil podan predlog, da se čez eno leto ponovno snidejo na enakem dogodku in s tem preverijo, koliko povedanega je bilo tudi uresničenega in kako lahko trajnostni razvoj pospešimo v prihodnje.