Univerza v Ljubljani objavila podatke o prejemkih zaposlenih na njenih članicah

Članice Univerze v Ljubljani so na svojih spletnih straneh v drugi polovici septembra objavile podatke o prejemkih zaposlenih za leta 2016, 2017 in 2018. Anonimizirani podatki zajemajo letne bruto plače zaposlenih, letne bruto dodatke k plačam, bruto zneske avtorskih honorarjev in bruto zneske podjemnih pogodb.

"Zavzemam se za transparentno delovanje Univerze v Ljubljani, zato je prav, da so podatki objavljeni in dostopni vsem. Z javnimi objavami teh podatkov bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Pri tem je ključna ustrezna interpretacija prejemkov, za kar smo vedno na voljo tako jaz, dekani članic, kot tudi posamezni profesorji. Povezave na podatke, ki so jih objavile članice, so objavljene na spletni strani Univerze v Ljubljani. Največ pozornosti so običajno deležni podatki o izplačilih z naslova tržne dejavnosti, zato v nadaljevanju nekaj osnovnih pojasnil.

Poleg izobraževanja in znanstvenoraziskovalnega dela je neposreden prenos znanja oziroma projektno delo za zunanje uporabnike tretji pomemben steber delovanja Univerze v Ljubljani. Na Univerzi smo v preteklih nekaj letih sprejeli dokumente, ki urejajo tržno dejavnost na fakultetah in tudi ustanavljanje odcepljenih podjetij. Prepričani smo, da je na sistemski ravni področje dobro urejeno, gotovo pa še vedno obstajajo možnosti za izboljšave pri izvajanju in nadzoru teh dejavnosti.

Tržna dejavnost je finančno popolnoma ločena od dejavnosti, ki je financirana iz proračuna, pridobivanje in izvajanje tržnih projektov pa zahtevna naloga. Naročniki namreč pričakujejo povsem konkretne rezultate, zato je v večini primerov to težko zaslužen denar. Za fakultete gre v obliki režijskih stroškov za izjemno pomembno dodatno financiranje. V mnogih primerih se s pomočjo tržnih projektov kupuje raziskovalna oprema, ki je potem na voljo tudi študentom. S pomočjo tržnih sredstev so na fakultetah zaposleni tudi številni raziskovalci. V interesu profesorjev, ki izvajajo velike projekte za zunanje uporabnike in celotne Univerze je, da so ti postopki transparentni in pod nadzorom.

Izvajanje tržnih projektov ni redna delovna obveznost profesorjev na Univerzi. Izvajajo jo posamezniki na lastno pobudo, kar pomeni, da so za dodatno delo tudi dodatno nagrajeni. Pri nagrajevanju s tega naslov je pomembno, da se postopek nagrajevanja izvede po opravljenem delu. To je splošno načelo, ki mora veljati tudi pri osnovnih plačah, ne samo pri dodatnih izplačilih.

Vodstvo Univerze v Ljubljani si prizadeva za vzpostavitev učinkovitega in transparentnega poslovanja z ustreznimi nadzornimi mehanizmi in pričakuje od zaposlenih, da pri tem konstruktivno sodelujejo," pojasnjuje rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Papič.