Prešernove nagrade študentom Univerze v Ljubljani
Teden Univerze
Prešernove nagrade študentom
Ljubljana, 5. decembra 2019 - Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Papič je podelil Prešernove nagrade študentom Univerze v Ljubljani. Letos mineva 70 let od prve podelitve Prešernovih nagrad študentom te univerze.
"Letos praznujemo dvojni jubilej; sto let Univerze v Ljubljani in sedemdeset let podeljevanja Prešernovih nagrad," je povedal rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Papič. Pobudo za podeljevanje Prešernovih nagrad je pred sedemdesetimi leti dala Univerza sama. Pri tem jo je podprlo tedanje ministrstvo za izobraževanje. Tradicionalna Prešernova proslava s slovesno podelitvijo Prešernovih nagrad študentom je bila nekoč v dneh okoli 8. februarja, leta 2001 pa je bila podelitev Prešernovih nagrad študentom umeščena v sklop dogodkov ob Tednu Univerze v Ljubljani. "V sedmih desetletjih se je sistem podeljevanj nagrad večkrat spremenil, a vedno so bila lahko nagrajena le dela, ki so odražala samostojnost, izvirnost in znanstveno odličnost," je poudaril rektor. Nagrajencem je zaželel, da bi nadaljevali začeto raziskovalno pot in da bi se jim odprle poti za nadaljnje izobraževanje, tako doma kot v mednarodnem prostoru.
Slavnostni govornik dr. Tadej Čepeljnik, vodja kontrole kakovosti v Leku, je z mladimi prejemniki priznanj delil svojo izkušnjo: "Pred več kot 17 leti sem bil tudi sam na vašem mestu, vpisan sem bil na podiplomski študij naše univerze. Pred sabo sem imel cilj, pot sem poznal. Čez dobre štiri leta pa sem občutil praznino, manjkal mi je kompas. Kaj se mi je zgodilo? Kako in kam naprej? Nisem imel vizije! Vizija, strategija, cilji in vrednote so ključ do vsakega uspeha. Zaskrbljen sem, kam smo prišli. Ne zdi se mi prav, da smo svojo blaginjo zgradili na račun izčrpavanja planeta in tistih, ki so bili manj srečni in so se rodili v razvijajočih se predelih sveta. Ne želim razglabljati o prevladujočem ekonomskem sistemu kapitalizma, nepravičnosti ... Ni treba, da vsi postanemo Greta, tudi nimamo vsi tega v sebi. Lahko pa prav vsak izmed nas prispeva po svojih močeh, da v doglednem časovnem okviru preidemo nazaj na vzdržnejše in končno na trajnostno sobivanje vseh na naši Zemlji. Da bomo zanamcem predali vsaj tako okolje, če že ne boljše, kot smo ga podedovali od prednikov," pravi dr. Čepeljnik. Prešernovim nagrajencem je svetoval, naj bodo radovedni, ustvarjalni, naj si dovolijo sanjati: "To rojeva ideje in nove pristope. Zavedajmo se, da raznolikost bogati, bodimo vključujoči. Poudarimo enake možnosti za vse, solidarnost, humanizem in človekove pravice. Morda se nam zdijo to visokoleteče besede, vendar jih vsak izmed nas udejanja pri svojem delu, v svojem družbenem okolju."
Nagrajenci študentskih Prešernovih nagrad Univerze v Ljubljani za leto 2019 so:
Jaka Mihelač, Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani za delo Izjemni dosežki na mednarodnih glasbenih tekmovanjih in koncertnih odrih
Janja Šušnjar, Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani za delo Projektna študija novih oblik prebivanja v Kraju Topolò / Topolove
Andrej Lavrič, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani za delo Uporaba frekvenčnega diskriminatorja z optično kasnilno linijo za merjenje faznega šuma
Mija Bon, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani za delo Geolingvistična interpretacija primerjalnih frazemov v slovenskih narečjih na interaktivni jezikovni karti: Primerjalni frazemi s pomenom človeške lastnosti
Maja Sevšek, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani za delo Razvojni potenciali funkcionalno degradiranih območij Osrednjeslovenske statistične regije
Anže Meden, Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani za delo Načrtovanje in sinteza zaviralcev butirilholinesteraze s triptofanskim skeletom
Ajda Kafol Stojanović, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani za delo Ocena kapacitete vodovodnega sistema kot strokovna podlaga v procesu prostorskega načrtovanja
Uroš Zavrtanik, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani za delo Strukturne in termodinamske osnove interakcij globularnih in intrinzično neurejenih proteinov
Špela Krušič, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani za delo Helijev ultravijolični laser
Pavlin Gregor Poličar, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani za delo Dodajanje primerov v referenčno vložitev t-SNE odstrani razlike med različnimi podatkovnimi viri / Embedding to Reference t-SNE Space Addresses Batch Effects in Single-Cell Classification
Jana Sajovic, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani za delo Vpliv polimorfizmov rs10738760 in rs6921438 žilnega endotelijskega rastnega dejavnika na izražanje proliferativne diabetične retinopatije pri kavkazijski rasi s sladkorno boleznijo tipa 2
Jan Dominik Bogataj, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani za delo Transformativna vizija metamorfoze v zgodnjekrščanski literaturi
Avtor fotografije je Foto studio NORA