Vabilo: ob stoletnici ustanovitve Kominterne in KPJ

Znanstveni posvet v organizaciji Inštituta za civilizacijo in kulturo ter založb Sophia in Studia humanitatis

v četrtek, 12. 12. 2019, med 15:30 in 19:30, Trubarjeva hiša literature v Ljubljani, Stritarjeva ulica 7.

Večino 20. stoletja so imeli delovni razredi samostojno politično stališče in gibanje, socializem. V tem se je to obdobje razlikovalo od preteklih in sedanjega, ko je politika zožena na nasprotje med liberalizmom in konservativizmom, tj. na stališči predkapitalističnih vladajočih razredov in kapitalističnega razreda.

Nosilke delavskega gibanja so bile socialistične stranke, ki so se že v 19. stoletju združile v mednarodno zvezo, Internacionalo. Potem ko se večina socialističnih strank kljub dogovoru na baselskem kongresu leta 1912 ni zoperstavila 1. svetovni vojni, so se tokovi in stranke, ki so še naprej zastopali stališče delovnih razredov, preoblikovali v komunistične stranke in leta 1919 ustanovili Komunistično internacionalo (Kominterno).

Kominterna je bila osrednja organizacija mednarodnega delavskega gibanja. Čeprav je bila po birokratski kontrarevoluciji v SZ tudi sama podvržena stalinizaciji in podrejena stalinski zunanji politiki, je bila hkrati organizacijsko jedro komunističnih strank in s tem delavskih gibanj, ki so po 2. svetovni vojni izsilila dekolonizacijo in modernizacijo tretjega sveta, v deželah realnega socializma pa poleg tega za več desetletij odpravila kapitalistične odnose.

Pomen Kominterne je torej največji prav v deželah, kot je Jugoslavija, kjer so komunistične stranke vodile narodnoosvobodilna gibanja in socialistične revolucije. Čeprav je po eni strani sodelovala v stalinski čistki vodstva KPJ, je v frakcijskih bojih podprla Titovo "začasno vodstvo". To je kmalu preraslo v vodstvo gibanja, ki je premagalo nacifašistične sile, odpravilo kapitalistične odnose v Jugoslaviji, zavrnilo stalinske poskuse podrejanja in doseglo raven modernizacije (industrializacije in sekularizacije), kakršna je bila v predvojni Jugoslaviji nezamisljiva.

Znanstveni posvet ob stoletnici ustanovitve obeh organizacij - Kominterne in Socialistične delavske stranke (komunistov), poznejše KPJ/ZKJ - je namenjen izmenjavi ugotovitev aktualnih raziskav o njunem delovanju. Seveda pa k seznanitvi z njimi vabimo tudi zainteresirano javnost!


PROGRAM:

- dr. Marko Kržan: "Uvodni nagovor: Kominterna in mednarodno delavsko gibanje v 20. stoletju"
- Stefan Gužvica: "Komunistička partija Jugoslavije med veliko čistko (1936-1940)"
- dr. Lev Centrih: "Kardeljevi spomini na jugoslovanske komuniste - žrtve stalinske politične represije"
- dr. Bojan Godeša: "Kominterna in vprašanje pristojnosti delovanja KPJ/KPS na ozemlju Kraljevine Italije"
- dr. Nevenka Troha: "Komunistična partija Svobodnega tržaškega ozemlja in resolucija Informbiroja junija 1948"