Pričakovati je, da bo skrajšano delo uvedla četrtina nemških podjetij s področja industrije
Spoštovani novinarji in uredniki,
V izogib izravnavi konjunkturnega nihanja in masovnega odpuščanja, je bilo v Nemčiji omogočeno krajšanje delovnega časa enega ali več zaposlenih, ter v zvezi s tem izplačevanje sorazmerno nižjih plač. Ukrepe je bilo mogoče uveljavljati že pred nastankom korona krize, ko pa je kriza nastopila, so se pogoji za uvedbo skrajšanega delovnega časa še poenostavili.
Na Slovensko-nemški gospodarski zbornici (AHK Slovenija) menimo, da so bili doslej sprejeti ukrepi Vlade RS za preprečevanje posledic epidemije koronavirusa korak v pravo smer. Poudariti pa želimo, da je potrebno reagirati hitro, da se prepreči zaustavitev delovanja podjetij. Za gospodarski izhod iz krize je potrebno ohraniti podjetja, zato smo, po vzoru nemško govorečih držav, ponovno podali še podrobnejši predlog za uvedbo krajšega delovnega časa v Sloveniji (nemško Kurzarbeit), predsedniku Vlade RS, gospodu Janezu Janši in resornim ministrom.
Gertrud Rantzen, predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice: "Podatki iz najnovejše raziskave Združenja nemških gospodarskih zbornic (DIHK) so zaskrbljujoči; več kot 80% anketiranih podjetij pričakuje, da se bo njihov položaj v naslednjih 12 mesecih znatno poslabšal, nad 90% pa, da se bo bistveno poslabšal gospodarski razvoj. Kot je pokazala raziskava, je več kot 80% podjetij zmanjšalo svoja vlaganja in zaposlovanje. Največje težave podjetja vidijo v likvidnostnih omejitvah, sledi odpoved naročil in omejitve potovanj. Več kot polovico anketiranih podjetij ima tudi težave v dobavni verigi."
Iz tega razloga je AHK Slovenija, za podporo podjetjem, na Vlado RS naslovila naslednja predloga:
1. Uvedba sistema "dodatka za krajši delovni čas" vsaj 12 mesecev;
2. Uvedba tako imenovanih koronskih posojil s stoodstotno državno garancijo in premostitvenih posojil.
Zadevna podjetja morajo imeti možnost hitrega pridobivanja svežega denarja za premagovanje njihovega akutnega pomanjkanja likvidnosti - obljubiti jim je treba, da bodo zaposlene lahko poslali na krajši delovni čas in jih nato ponovno spet polno zaposlili, ko se proizvodnja in poslovanje ponovno začnejo.
Dipl. iur. Katja Stadler, LL.M., Vodja oddelka pravo in davki pri Slovensko-nemški gospodarski zbornici: "Nemčija je že lansko jesen zaradi prihajajoče recesije pripravila program krajšega delovnega časa (nemško Kurzarbeit), po vzoru krize iz 2009, in sicer v izogib masovnim odpuščanjem. Ker se zavedajo daljnoročnosti vplivov korona krize, so prvotni predlog - možnost do 12 mesecev, podlajšali na 24 mesecev. Podjetja lahko uvedejo ukrep, ko 10% zaposlenim ne morejo zagotavljati 90% dela (pred korono je bila ta zahteva 30% zaposlenim)."
Višina povračila:
- Za delo, ki ga je delavec dejansko opravljal (in sicer se meri po urah), je delodajalec izplača plačo po obstoječi pogodbi.
- Izplačilo izpadlega dela prevzame Agencija za delo: 60% izpadle neto plače za krajši delovni čas.
Primer: Ob predpostavki da delavec dela 50% delovnega časa to pomeni: 100 % izplačilo s strani delodajalca za 50% oddelanega dela, za preostali del pa 60% plače s strani Agencije za delo.
- Socialni prispevki: so v celoti povrnjeni s strani Agencije za delo.
- Dohodnina: se odvede samo od dela plače, za katero delavec dejansko dela (ob primeru zgoraj: torej dohodnina od 50% plače.
Postopek:
- Zahtevki se vlagajo mesečno z dokazili
Še nekaj dejstev:
Kot izpostavlja Katja Stadler, AHK Slovenija, je "po starem zakonu potrebno odpovedati pogodbo, skleniti novo za skrajšani delovni čas, narediti odjavo na zavodu ter novo prijavo- socialne pravice se tako skrajšajo (pokojnina, regres, dopust), kar je nedopustno. Dejstvo je, da velika večina podjetij ne bo potrebovala vseh delavcev za 100% zaposlitev. Nesmiselno je, da so nekateri na čakanju, nekateri pa opravljajo delo 100%. Potrebno je gledati daljnoročno, kriza bo pustila posledice dlje kot do konca meseca maja."
Po poročanju medija Spiegel Online je bilo marca v Nemčiji poslanih na skrajšano delo 470.000 delavcev, toliko jih je bilo uradno najavljenih pri Agenciji na delo. Predvideva se celo, da je vseh delavcev, ki so na skrajšanem delovnem času, okoli 650.000. Za primerjavo: v času gospodarske krize leta 2009 jih je bilo na skrajšanem času mesečno največ 23.000! Pričakovati je, da bo skrajšano delo uvedla četrtina nemških podjetij s področja industrije.
***
Več informacij:
Tina Drolc
M: +386 30 451 888
Slovensko-nemška gospodarska zbornica s sedežem v Ljubljani je del globalne mreže bilateralnih nemških gospodarskih zbornic, ki se nahajajo v več kot 90 državah po svetu. S ciljem spodbujanja trgovinskih in poslovnih odnosov med Slovenijo in Nemčijo je zbornica, od svoje ustanovitve leta 2006, prvi naslov za nemška podjetja in združenja glede informacij o slovenskem trgu in prvi naslov za slovenska podjetja ter združenja glede informacij o nemškem trgu.
Lep pozdrav / Mit freundlichen Grüßen,
i.A. Tina Drolc, MBA | |
Vodja korporativnega komuniciranja in prireditev / Leiterin Corporate Communication und Events | |
| |
E: tina.drolc@ahkslo.si T: +386 1 252 88 64 M: +386 30 451 888 F: +386 1 252 88 64 |
Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana, Slovenija |
>> Newsroom Covid-19: Informationen zur aktuellen Lage
>> Newsroom Covid-19: Aktualne informacije
Zahvaljujemo se našim premium partnerjem: / Wir danken unseren Premiumpartnern: