Družine v Sloveniji

(12.5.2005)

Področje: Prebivalstvo

Družine v Sloveniji

Kdaj statistično govorimo o družini?

Statistično je družina življenjska skupnost dveh ali več oseb v istem gospodinjstvu, ki so med seboj povezani s poroko, partnerstvom in/ali starševstvom. Družina je lahko par brez otrok, par z enim ali več otroki ali eden izmed staršev z enim ali več otroki. Pri tem ni pomembno, koliko je otrok star, bistveno je le, da še nima svoje družine (zakonca, partnerja in/ali otroka).Statistično torej ne štejemo za družino skupnosti enega izmed starih staršev z otrokom, ki že ima svojo družino. Prav tako statistično nista družina skupnost enega izmed starih staršev in vnuka ali brata in sestre, ki živita skupaj brez staršev.Podatki o številu in tipih družin se v Sloveniji zbirajo samo s popisi.

Število družin se povečuje, a so manjše

Ob zadnjem popisu 2002 smo v Sloveniji našteli 555 945 družin. Povprečna družina je štela 3,1 člana, v družine pa je bilo vključenih 86,7 % prebivalstva Slovenije. V primerjavi s popisom 1991 se je število družin tako povečalo za 12 tisoč, v primerjavi s popisom 1981 pa za 33 tisoč.

Najpogostejši tip družine je poročen par z otroki

Več kot polovico vseh družin (53 %) predstavljajo poročeni pari z otroki, vendar pa se njihov delež zmanjšuje. Nadomeščajo jih pari z otroki, ki niso poročeni in živijo v zunajzakonskih skupnostih. Takih družin je bilo ob popisu 2002 sicer samo 5,3 %, a ravno delež teh družin se je v primerjavi s popisom 1991 najbolj povečal.

V skoraj polovici enostarševskih družin sta mama oz. oče starejša od 50 let

Slaba petina (19 %) vseh družin so enostarševske družine. Med zadnjima dvema popisoma je število teh naraslo za 8 tisoč, v primerjavi s popisom 1981 pa jih je več kar za 30 %. Leta 2002 je bilo 90 tisoč takih družin, v katerih so otroci živeli samo z mamo, in 15 tisoč takih, v katerih so otroci živeli samo z očetom. Razumljivo je, da so otroci in starši prav v teh družinah med vsemi tipi družin najstarejši. To je posledica dejstva, da pogosto otrok, ki si ne ustvari svoje družine, ostane s staršem in skrbi zanj. Kar petina mater ali očetov v enostarševskih družinah je namreč starejših od 65 let, skoraj polovica pa od 50 let.

Skoraj četrtina družin je brez otrok oziroma otroci ne živijo več s starši

Število družin brez otrok se je v zadnjem desetletju povečalo za 14 tisoč: ob zadnjem popisu jih je bilo 23 %. Večino teh družin predstavljajo starejši poročeni pari (v 80 % teh družin je vsaj en zakonec starejši od 50 let), katerih otroci so zapustili družino staršev in si ustvarili svojo in/ali zaživeli v lastnem gospodinjstvu. V zadnjem desetletju so namreč svoje družinske skupnosti oblikovali otroci, rojeni v obdobju največje rodnosti v Sloveniji.

Povprečna družina z otroki ima 3,4 člana

V družinah z otroki se število otrok zmanjšuje, povečuje pa se njihova povprečna starost - ta je 17 let in pol. Najmlajši so v družinah staršev, ki živita v zunajzakonski skupnosti, in so stari povprečno 10 let, otrok v družini poročenih staršev pa je v povprečju polnoleten (18 let). Najstarejši je otrok, ki živi samo z enim staršem in ima približno 23 let. V 77 % družin je živel vsaj en otrok. Vseh otrok v družinah je bilo 695 tisoč: glede na statistično definicijo družine pa so bili najstarejši otroci stari tudi več kot 70 let. Med družinami z otroki je samo v vsaki šesti družini živel otrok, mlajši od 6 let. Povprečna družina z otroki šteje 3,4 člana. Najštevilčnejše so družine, v katerih so starši poročeni (3,7 člana), sledijo družine, v katerih živijo pari v zunajzakonski skupnosti (3,5); povprečna velikost enostarševskih družin pa je 2,3 člana. Približno polovica družin ima enega otroka (48,6 %), malo manj družin (42 %) ima dva otroka, delež velikih družin, to je družin z vsaj tremi otroki, pa znaša 9 %.

Največja družina je ob popisu imela 11 otrok

Od skupaj 38 tisoč velikih družin je samo 6 283 takih, ki imajo najmanj štiri otroke. Največje družine so ob popisu 2002 štele 11 otrok. V primerjavi s popisom 1991 se je zelo povečalo število družin z enim otrokom (za 8 tisoč), razveseljivo pa je, da se je najmanj zmanjšalo število družin z najmanj tremi otroki.Po podatkih Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je v letu 2004 dodatek za velike družine prejelo 24 419 družin. Ta dodatek je namenjen družinam s tremi ali več otroki, ki so mlajši od 18 (oziroma 26 let, če se šolajo), družine pa ga prejmejo enkrat letno; za leto 2004 je znašal 78.420,00 tolarjev.

Mladi čedalje pozneje zapuščajo dom

Več kot družin s predšolskimi otroki je družin, v katerih so vsi otroci starejši od 25 let - taka je vsaka peta družina z otroki. Mladi v Sloveniji vedno pozneje zapuščajo dom staršev. V starosti med 25. in 29. let živi doma s starši namreč še polovica otrok; med temi je več fantov kot deklet, ker si te prej oblikujejo svojo družino. V starosti 25 let ima svojo družino že polovica žensk, v starosti 29 let pa že tri četrtine. Med moškimi v starosti 29 let pa jih polovica še živi skupaj s starši ali pa se je k staršem vrnila.

Rejniške družine

Mladoletnim otrokom, ki nimajo staršev ali iz različnih razlogov ne morejo živeti pri starših ali jih je treba zaradi ogroženosti izločiti iz okolja, v katerem živijo, centri za socialno delo poiščejo rejniško družino. Po podatkih centrov za socialno delo je leta 2003 v približno petsto rejniških družinah živelo 1 369 otrok (rejencev).

Podatki popisa 2002 so na objavljeni na www.stat.si/popis2002/si

Pripravil-a: Tina Žnidaršič