Prenehanja funkcije člana nadzornega sveta na podlagi odstopa

Združenje nadzornikov Slovenije se s tem stališčem odziva na ravnanje SDH v primeru sodnega imenovanja članov nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije in pri tem podaja pogled stroke na odstop člana nadzornega sveta oz. prenehanje njegovega mandata.

ZNS s tem odzivom opozarja na slabo prakso upravljanja družb v primeru sodnega imenovanja članov nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije. Predpostavke za uporabo sodnega imenovanja po našem mnenju v navedenem primeru niso bile podane, zato predstavlja takšno ravnanje poseg v pristojnosti in pravice delničarjev omenjene družbe.

ZNS članom nadzornih svetov priporoča, da pri odločitvah, vezanih na enostransko prenehanje njihovih mandatov, ravnajo odgovorno ter upoštevajo tudi morebitne s tem povezane omejitve, določene v avtonomnih aktih družbe, razen če gre za okoliščine, ki tega ne dopuščajo.

Nastop in prenehanje korporacijskega mandata člana nadzornega sveta sta pogojena z voljo oziroma soglasjem imenovanega. Ker člana nadzornega sveta na to funkcijo ni mogoče veljavno imenovati brez njegovega soglasja, je volja člana nadzornega sveta nujna tudi za nadaljnje izvrševanje podeljenega mandata. Člana nadzornega sveta k nadaljnjemu članstvu nadzornega sveta tako ni mogoče siliti proti njegovi volji, temveč mu je treba pravno priznati in varovati pravico, da korporacijsko vez med njim in družbo pretrga tedaj, ko to želi, ob upoštevanju splošnih omejitev, ki v našem pravu veljajo za vsa mandatna razmerja. Člani nadzornega sveta morajo skladno z navedenim upoštevati, da odstopne izjave ne smejo podati ob neprimernem času, saj so sicer družbi dolžni povrniti morebitno povzročeno škodo. Kodeks profesionalne etike ZNS v določbi 4.7 napotuje, da član nadzornega sveta odstopi tako, da izbere primeren čas za odstop, tako da ne onemogoči normalnega delovanja organa nadzora ali poslovanja družbe. Člani nadzornega sveta družbe lahko tudi v svojem poslovniku ali drugih avtonomnih aktih družbe natančneje opredelijo postopek in način odstopa iz organa nadzora.

V preteklosti je SDH kot upravljalec družbe s kapitalsko naložbo države pozval, da to področje v poslovnikih nadzornih svetov uredijo na način, da član nadzornega sveta lahko odstopi s funkcije člana nadzornega sveta z odpovednim rokom, ki začne teči z dnem, ko uprava družbe prejme njegovo pisno izjavo o odstopu in traja do dneva izvolitve novega (nadomestnega) člana nadzornega sveta.

Član nadzornega sveta lahko izjemoma odstopi brez odpovednega roka, in sicer v primeru objektivno utemeljenih razlogov (npr. dlje časa trajajoča bolezen ali druga daljša odsotnost, potencialni konflikt interesov), ki jih navede v odstopni izjavi. Pri tem velja opomniti, da je namen takšne ureditve v upravljanju tveganj, vezanih na morebitno neučinkovitost (nesklepčnost) nadzornega sveta kot posledico odstopa člana/ov nadzornega sveta.

ZNS je mnenja, da se za utemeljen razlog lahko štejejo tudi razlogi, ki jih navaja 4.7 določba Kodeksa profesionalne etike ZNS, in sicer, da član organa nadzora odstopi:

- ko nima več zagotovljenih ustreznih pogojev za strokovno, odgovorno in neodvisno delo organa nadzora;

- ko sam ali drugi člani nadzornega sveta presodijo, da je v trajnem nasprotju interesov, ki mu onemogoča nadaljnje neodvisno odločanje v organu nadzora.

ZNS članom nadzornih svetov priporoča, da pri odločitvah, vezanih na enostransko prenehanje njihovih mandatov, ravnajo odgovorno ter upoštevajo tudi morebitne s tem povezane omejitve, določene v avtonomnih aktih družbe, razen če so podani zgoraj navedeni razlogi.

Trije nedavno odstopljeni člani nadzornega sveta družbe Telekom Slovenija so v svojih odstopnih izjavah sledili dobri praksi in predlagani ureditvi SDH glede odstopa z odpovednim rokom. Odstopili so na način, ki delničarjem omogoča imenovanje nadomestnih članov, ne da bi bil nadzorni svet v vmesnem času nepopoln. Ravnanje SDH, ki je s sodno intervencijo v dosegel prenehanje mandatov odstopljenih članov in sodno imenovanje novih članov nadzornega sveta pa je po našem mnenju odmik od dobre prakse korporativnega upravljanja.

Za imenovanje članov nadzornega sveta je pristojna skupščina, na kateri lahko sodelujejo vsi delničarji. Sodna intervencija v povezavi z imenovanjem in odpoklicem članov nadzornega sveta je v našem pravnem sistemu omogočena le v nujnih, utemeljenih primerih, ki opravičujejo sodni poseg v pristojnosti skupščine in s tem pravice delničarjev.

SDH je primeru družbe Telekom Slovenije predlagal sodno imenovanje treh novih članov omenjene družbe in s tem dosegel zaključek mandata odstopljenih članov pred iztekom rokov v odstopnih izjavah. Trije člani nadzornega sveta so v odstopnih izjavah jasno izrazili voljo, da jim funkcija preneha z dnem imenovanja novih oziroma nadomestnih članov nadzornega sveta s strani skupščine. [1] Glede na to, da nadzorni svet šteje devet članov, [2] nujnost sodnega posega v pristojnosti skupščine po našem mnenju ni bila podana. Nadzorni svet je namreč lahko normalno deloval. Funkcija odstopljenim članom nadzornega sveta ni prenehala, za veljavno odločanje nadzornega sveta pa zadošča zgolj navzočnost večine vseh članov. Zato je SDH dosegel imenovanje začasnih članov NS mimo volje delničarjev skupščine brez ustreznega oziroma utemeljenega razloga.

SDH je sodno imenovanje članov nadzornega sveta sodišču prav tako predlagal že deset dni po podanih odstopnih izjavah nadzornikov z dne 19. 10. 2020, četudi je epidemiološka situacija v Sloveniji tedaj glede na sprejete odloke in s tem povezane omejitve dopuščala delovne procese družb, vključno s sklicem skupščin. Na navedeno je ZNS že opozorilo v objavi z dne 3. 11. 2020 skupaj z napovedjo začasne ureditve organizacije in izvedbe elektronskih in virtualnih skupščin v predlogu interventnega zakona PKP6.

[1] Glej https://seonet.ljse.si/default.aspx?doc=SEARCH&doc_id=71288 in https://seonet.ljse.si/default.aspx?doc=SEARCH&doc_id=71290.

[2] Trije člani so predstavniki delavcev.