Srednja Evropa ima potencial velike rasti

Med pandemijo, ko je dostop do posojil še dodatno otežen, imajo perspektivna podjetja boljše možnosti na borzi, kjer se investitorji odločajo glede na potencial in gospodarski model podjetja, ne pa na osnovi njegovega preteklega poslovanja, kot to delajo banke.

AVTOR: Marek DIETL, predsednik Borze vrednostnih papirjev v Varšavi

Izvleček: Borza vrednostnih papirjev v Varšavi je danes eden od liderjev, ki ga odkrivajo investitorji z vsega sveta.

Gospodarstva, skupaj z njimi pa kapitalski trgi vsega sveta, začenjajo novo desetletje 21. stoletja v duhu negotovosti, ki jo je povzročila pandemija koronavirusa. Vendar pa se je za borze ta negotovost, podkrepljena še z novimi različicami virusa, ne glede na to, kako kontroverzno bo to zvenelo, izkazala kot rešilna. Prav ta negotovost je namreč na kapitalskih trgih povzročila gibanje, kakršnega nismo zaznali že zelo dolgo. Borza vrednostnih papirjev v Varšavi, ki jo vodim, je vzorčni primer tega. Leta 2020 je bila druga v Evropi glede na povečanje likvidnosti.

Leto 2021 bo za varšavsko borzo jubilejno leto. 16. aprila 2021 bo minilo 30 let od inavguracijske seje, ko je borza po desetletjih premora zaradi vojne in komunizma znova začela delovati. Ko se danes kot predsednik borze, ki jo je FTSE Russell pred približno dvema letoma prištel med razvite trge, sprašujem o negotovosti zaradi pandemije, si zlahka predstavljam dileme mojih prednikov izpred treh desetletij. Spomnim se mojega dedka, senatorja prof. Jerzyja Dietla, ki je zakon o obnovitvi kapitalskega trga na Poljskem prišteval med najbolj čustvene prelomnice. V enem od intervjujev je povedal: "Nekateri senatorji, sicer razsvetljeni in modri strokovnjaki za te zadeve, so se ves čas bali, kako bo s tujim kapitalom. A to je vendar naša korist. Jaz pravim: pozdravimo prihod tega kapitala in si prizadevajmo, da bomo ustvarili pogoje, v katerih nam bo prinesel dobiček." Danes ni več takšnih dilem.

Številke nabolje kažejo, kakšen skok je v tem času zabeležila varšavska borza. V 28 letih je od marginalnega trga napredovala v skupino razvitih trgov. Za primerjavo: Južna Koreja je za ta proces potrebovala 55 let. Varšavska borza je izraziti lider v regiji glede na kapitalizacijo, saj za skoraj 12 milijard evrov prekaša dunajsko borzo ter odločno prednjači pred ostalimi borzami srednje in vzhodne Evrope. Varšavska borza se nahaja tudi v samem vrhu glede na odstotkovno vrednost kapitalskega trga glede na BDP (25,4 odstotka). Kapitalizacija delniških družb na varšavski borzi znaša danes več kot 235 milijard evrov, medtem ko je pred tremi desetletji, torej leta 1991, varšavska borza leto končala z 9 delniškimi družbami, katerih kapitalizacija je znašala komaj 0,04 milijarde današnjih evrov.

Danes so moč Poljske, pa tudi celotne regije srednje in vzhodne Evrope, v veliki meri hitro rastoča tehnološka podjetja. Ta skladno s svojim razvojem potrebujejo kapital. Po izračunih Poljskega razvojnega sklada in Dealroom.co so startupi iz držav, ki spadajo v regijo srednje in vzhodne Evrope, v letih 2015-2019 zabeležili skoraj petkratno rast investicij skladov venture capital (VC), in sicer do 1,8 milijard dolarjev. To potrjuje, da si veliki investitorji, ki so prepoznali ogromni tehnološki in gospodarski potencial regije srednje in vzhodne Evrope, obetajo vračila že v bližnji prihodnosti.

Pri tem je vredno opozoriti, da 90 odstotkov gospodarstva v naši regiji še vedno financirajo banke. Vendar banke izbirajo predvsem podjetja iz tako imenovanih tradicionalnih sektorjev, skladi EU pa so namenjeni zlasti razvoju infrastrukture. To omejuje dostop do financiranja mladim podjetjem, ki se vse pogosteje ozirajo proti kapitalskim trgom. To velja še posebej za tako imenovane COVID-winners, torej za producente iger ter medicinsko in tehnološko industrijo. Med pandemijo, ko je dostop do posojil še dodatno otežen, imajo perspektivna podjetja boljše možnosti na borzi, kjer se investitorji odločajo glede na potencial in gospodarski model podjetja, ne pa na osnovi njegovega preteklega poslovanja, kot to delajo banke.

Srednja in vzhodna Evropa imata danes potencial občutno hitrejše rasti kot celotna Evropska unija, vendar pa glavni izziv ostaja velika fragmentacija trgov. Ti so namreč premajhni, da bi lahko posamezno konkurirali trgom zahodne Evrope. Če želimo v našo regijoprivabiti prvorazredne institucionalne investitorje, je potrebna integracija. Velike upe polagam v evropsko pobudo "Capital Markets Union", ki od leta 2014 podpira rekonstrukcijo kapitalskih trgov EU. Velika priložnost je tudi Pobuda treh morij, ki je nastala leta 2015 in ima za cilj okrepiti sodelovanje med državami s področja med Jadranskim, Baltskim in Črnim morjem, in sicer na področju digitalizacije, energije in prometa.

Menim, da mora Varšavska borza vrednostnih papirjev kot eden izmed 25 najbolj razvitih svetovnih trgov odigrati glavno vlogo v promoviranju in podpori razvoja naše regije. Že leta sodelujemo z borzami Treh morij. Organiziramo ali aktivno sodelujemo pri ključnih dogodkih, ki prispevajo k povečanju investicijske privlačnosti tega območja. Lani smo zagnali novi indeks CEEplus, ki zajema največje in najbolj likvidne družbe na posameznih trgih Višegrajske skupine, Hrvaške, Romunije in Slovenije. Septembra lani smo organizirali Konferenco borznih hiš Treh morij, katere pokrovitelj je bil predsednik Republike Poljske Andrzej Duda.

O vse večjem pomenu, ki ga ima Varšavska borza vrednostnih papirjev v Evropi, pričajo podatki Evropskega združenja borz (FESE). Varšavska borza je na drugem mestu med evropskimi borznimi hišami glede na likvidnostno rast, ki se meri z vrednostjo trgovanja z delnicami. Tudi glede na likvidnost merjeno z vrednostjo delnic v prometu smo boljši od nekaterih največjih evropskih borznih hiš. Poleg drugih razvitih evropskih trgov, na primer Švice, smo tudi na čelu evropskih borz, ko gre za indeks prihodka od prodaje. V primeru naše borze je vrednost tega kazalnika zrasla in je v tretji četrtini leta 2020 znašala 52,5 odstotka, v primerjavi z vrednostjo 33,2 odstotka v istem obdobju leta 2019.

O tem pišem zato, da bi razumeli, da je v naši regiji veliko podjetij, ki so zrela za vstop na javni trg - pri tem imam v mislih tako imenovane samoroge, pa tudi perspektivna podjetja, ki lahko v nekaj letih to postanejo. Varšavska borza je zanje odličen kraj, kjer lahko pridobijo kapital za nadaljnji razvoj. Najpomembnejši indeks varšavske borze - WIG20 - je podoben tistima, ki zrcalita strukturo ameriškega ali južnokorejskega gospodarstva, kjer je v središču pozornosti tehnologija. Od oktobra smo tudi vodilni v svetovnem merilu glede na število delniških družb s področja video iger, ki kotirajo na naši borzi; prehiteli smo borzo v Tokiu. Skupna kapitalizacija sektorja "GameDev" na Poljskem presega 10 milijard evrov.

Uvrstitev poljskega kapitalskega trga v skupino razvitih trgov je pritegnila pozornost globalnih investitorjev. To je jasno pokazal debi podjetja Allegro (več kot dve milijardi evrov), ki je bil v regiji srednje in vzhodne Evrope največji debi zadnjega desetletja ter eden največjih na svetu v lanskem letu. Visoka ocena, prisotnost tujih tehnoloških investicijskih skladov ter ohranjajoča se likvidnost pri trgovanju z delnicami samo potrjujejo, da je varšavska borza razviti trg v polnem pomenu besede.

Varšavska borza ima še eno prednost. Ponuja dostop do širokega, raznorodnega investitorskega kapitala, in to po občutno nižji ceni od tiste, ki bi jo delniška družba plačala ob svojem debiju na velikih tujih borznih trgih. Stroški nastopa delnic na trgu in kotiranja na varšavski borzi so danes mnogo nižji kot na LSE ali na trgih Nasdaq ter Euronext.

Vse to skupaj - potencial, želja po uspehu, inovativen pristop in privlačni finančni pogoji - predstavlja solidne temelje za kapitalske trge naše regije v negotovih časih.

Marek Dietl

Besedilo objavljamo hkrati s poljskim mesečnikom "Wszystko Co Najważniejsze" v okviru skupnega projekta, ki poteka z Borzo vrednostnih papirjev v Varšavi pod naslovom "Dekada Europy Centralnej" (slov. Desetletje srednje Evrope).