Ugledni strokovnjaki na okrogli mizi Mikrocopovega DigiMeeta o izkušnjah z digitalizacijo
V zadnjih dveh letih smo priča velikim spremembam naših osebnih, poslovnih in družbenih navad. Te so posledica pospešene digitalne preobrazbe, ki pa se v različnih panogah in podjetjih odvija različno.
"Upam si trditi, da v bančništvu brez digitalne podpore danes ni več mogoče delovati. Z rastjo količine podatkov komitentov je nemogoče, da bi brez digitalizacije kakovostno in brez napak opravljali bančne posle ter hkrati upoštevali vse zakonodajne predpise. Zato smo v Primorski hranilnici že pred časom začeli z digitalizacijo. Korona je to še pospešila. Stranke so se masovno preusmerile v elektronske oblike plačevanja. Transakcijski promet v poslovnih enotah je padel za okoli 40 odstotkov. Tudi, ko so se ukrepi sproščali, se stranke niso vrnile na prejšnje rešitve, saj so se navadile na druge kanale," svojo izkušnjo z digitalizacijo opisuje Klemen Bajt, predsednik uprave Primorske hranilnice Vipava.
Kot so zaznali v Adacti, so po besedah Jerneja Mazija, direktorja za poslovni razvoj, tudi zavarovalnice naredile korak naprej v smeri digitalizacije: "Vse naše stranke doma in v tujini so se novim razmeram prilagodile v tednu ali dveh, saj je bila njihova tehnologija že dovolj zrela in tudi infrastruktura že pripravljena. Ker smo sami prav tako tehnološko podjetje, se tudi naše delo ni veliko spremenilo, saj smo že prej pogosto delali tudi od doma." Jernej Mazi je še spomnil, da se nobeno podjetje ne more izogniti nenehnim vlaganjem v izboljšave procesov,saj je v nasprotnem primeru težko slediti in preseči konkurenco..
Digitalizirani so bili že pred koronsko krizo tudi v podjetju Holmed, kot je povedala Nevenka Nikolić, namestnica direktorja. "Ne moremo pa postaviti e-zdravnika, saj je k nam treba priti osebno. Želela bi si več sodelovanja pri digitalizaciji tudi s strani države. Naša digitalna spričevala bi namreč radi pošiljati na upravne enote elektronsko, saj bi se s tem izognili tudi določenim zapletom, napakam." V digitalizacijo arhivov je podjetje Holmed usmerila tako zakonodaja kot bolj praktična uporaba podatkov. Digitalizacijo so začeli uvajati leta 2011. Zdaj že do vseh podatkov dostopajo elektronsko, zato si Nevenka Nikolić ne predstavlja, da bi še brskali po papirnem arhivu.
Na pot digitalizacije so že pred nekaj leti stopili tudi v Mikrocopu, je povedala Alenka Fic Mikolič, direktorica splošnih zadev v Mikrocopu. "Ker smo v poslu digitalizacije, tudi interno delujemo tako. Zato smo imeli srečo, da smo imeli vse procese v veliki meti digitalizirane že pred korono. Ko smo bili postavljeni pred dejstvo, da delamo od doma, smo le še preklopili."
Tudi dr. Nataša Pirc Musar, partnerica & direktorica v Odvetniški družbi Pirc Musar & Lemut Strle, je od nekdaj ljubiteljica sodobnih informacijskih tehnologij, zato rešitev InDoc EDGE za dostop do dokumentov v oblaku in na daljavo uporablja že od samega začetka. "A pri nas se zatakne pri vhodnih dokumentih, saj sodstvo še ne posluje elektronsko, zato imamo celoten arhiv poleg elektronske oblike tudi v papirni."
Pomen malih korakov, a tudi širše slike ali vizije
Čeprav je digitalizacija pomembna in bi si želeli podjetja čim prej digitalizirati, se moramo zavedati, da to ni mogoče čez noč. Alenka Fic Mikolič zato priporoča, da se najprej pripravi digitalno strategijo, da se določi smer in vizija ter konkretne sisteme, ki jih želi organizacija digitalizirali, njihovo medsebojno povezovanje, dostope za uporabnike in njihovo vlogo. Najbolje je, da podjetja začnejo z enim procesom, kjer je lahko napredek najhitrejši, da udeleženci iz prve roke začutijo prednosti, ki jih ta korak prinaša.
Podjetje potrebuje vizijo, kako neke procese olajšati, skrajšati ali jih sploh omogočiti, je dejal Klemen Bajt. Dodal je, da mora podjetje prisluhniti strankam in jih podpreti v njihovih potrebah, sicer jih lahko tudi izgubi.
Na podlagi izkušenj pa je Alenka Fic Mikolič izpostavila še pomen vključenosti čim večjega števila zaposlenih v ta proces, ker so ravno sodelavci na raznih poslovnih funkcijah tisti, ki pri svojem delu opazijo priložnosti za samo digitalizacijo, kaj bi lahko še izboljšali ali spremenili. Če smo odprti za takšne predloge in znamo opolnomočiti sodelavce, da jih posredujejo in tudi pomagajo pri njihovem uresničevanju, se nam ni treba spraševati o strošku digitalizacije, ker je to že vgrajeno v procese in ne predstavlja enkratnega ogromnega vložka.
Kakšne izzive prinašajo veliki tehnološki giganti?
Matej Praprotnik je govorce izzval še z vprašanjem o konkurenci s strani velikih tehnoloških podjetij, kot sta Tesla in Google. Njuni algoritmi namreč močno vplivajo na pomembna področja našega življenja.
Nataša Pirc Musar je prepričana, da bo umetne inteligence v bližnji prihodnosti vse več: "Zavedati se moramo, da je tehnološki razvoj z regulativo zelo težko loviti. Kljub temu je Evropska unija pionir na področju reguliranja sodobnih tehnologij, ker se zaveda, kakšne nevarnosti nam lahko pretijo v ozadju. Zato si moramo pri razvoju umetne inteligence na začetku zastaviti 3 osnovna vprašanja: Katere probleme lahko reši? Ali se te probleme da rešiti drugače kot s tehnologijo? Kakšne nove težave lahko razvoj prinese? Opozorila je še, da je umetna inteligenca lahko le toliko etična kot so tisti, ki jo razvijajo. Zato je treba velik poudarek posvetiti raznolikosti timov. Da jih sestavljajo predstavniki različni strokovnih profilov, ras, spolov...
Je pa Nataša Pirc Musar zaradi svoje strokovne specializacije v tem času spremljala tudi posege v zasebnost in varstvo osebnih podatkov. Prepričana je, da takšne situacije vedno predstavljajo nevarnost, da se zaradi prehitrega razvoja tehnologij pozablja na vgrajevanje 'varovalk', ki bi ščitile pred pretiranimi posegi v zasebnosti posameznika in ne nazadnje v temelje demokracije. Opazila je, da so se v teh dveh letih z vidika vladavine prava dogajale velike neprimernosti, ki postavljajo demokracijo na hud stresni test. S pomembnostjo omenjenih vidikov se je strinjal tudi voditelj okrogle mize Matej Praprotnik, novinar in vodja razvoja digitalnih storitev na Radiu Slovenija.
Za varno uporabo tehnologije je pomebna tudi ustrezna zaščita pri vsakdanjem delu
Nevenka Nikolić je izpostavila pomen zaščitnih ukrepov pri uporabi službenih računalnikov. Jernej Mazi se je strinjal, da to velja tudi v Adacti, kjer na svojstven način spodbujajo sodelavce k varni uporabi opreme. Nasvet Klemena Bajta je, da morajo biti vsi procesi definirani s pravilniki in politikami. Ni dovolj zgolj predvidevati, da bo nekdo ravnal ustrezno in varno. Osnovni drobni koraki varnosti, ki jim sledi Nataša Pirc Musar, so uporaba VPN-ja in zaklepanjem dokumentov z gesli. Redna izobraževanja o varnosti informacijske zaščite pa imajo tudi v Mikrocopu, kot je povedala Alenka Fic Mikolič.
GDPR v praksi uspešno zaživel, še vedno pa nam manjka ZVOP2
Matej Praprotnik je govornike spomnil na še eno pomembno področje - GDPR. Po opažanjih Nataše Pirc Musar so imela predvsem velika podjetja že pred vpeljavo GDPR podatke ustrezno urejene in preskok ni bil tako stresen. Huje pa je bilo za srednja in mala podjetja. Žalosti jo, ker je Slovenija še edina članica Evropske unije, ki nima sprejete izvedbene zakonodaje in nič ne kaže, da bomo ZVOP2 kmalu dobili.
Digitalizacija kljub vsemu ne sme nadomestiti človeških stikov