ZNS opozarja na nadaljevanje slabe prakse neposrednega prevzemanja funkcij

ZNS opozarja na nadaljevanje slabe prakse neposrednega prevzemanja funkcij v upravah državnih družb s strani državnih funkcionarjev brez šestmesečnega obdobja ohlajanja od prenehanja teh funkcij in nezdružljivosti funkcij

Ljubljana, 31. marec 2022 - Strokovni svet ZNS po včerajšnjem imenovanju državnega sekretarja z Ministrstva za infrastrukturo v upravo Gen energije, d.o.o. opozarja na nadaljevanje slabe prakse neposrednega prevzemanja funkcij v upravah državnih družb s strani državnih funkcionarjev brez šestmesečnega obdobja ohlajanja od prenehanja teh funkcij in nezdružljivosti funkcij, potem ko je bil novembra lani v upravo Luke Koper, d.d. že imenovan državni sekretar z Ministrstva za okolje in prostor.

ZNS je že 27. oktobra 2020 po takrat zaznani slabi praksi v primerih imenovanj v uprave državnih družb predstavilo mnenje stroke v obliki stališča glede kandidatur funkcionarjev in oseb s funkcijo v politični stranki, na katero so bili voljeni ali imenovani, za člane organov vodenja družb s kapitalsko naložbo države in samoupravnih lokalnih skupnosti. V njem smo se opredelili, da je za njihovo kandidaturo potrebna enaka strogost glede upoštevanja šestmesečnega 'obdobja ohlajanja' od prenehanja teh funkcij in nezdružljivosti funkcij, kot to velja za člane nadzornih svetov družb s kapitalsko naložbo države v skladu z 21. čl. ZSDH-1.

ZNS je v marcu 2021 z vsebino stališča seznanil tudi SDH d.d. in ga pozval k dopolnitvi aktov upravljanja SDH, ki bi navedeno varovalo upoštevali. V zvezi s tem smo prejeli odgovor SDH, da tudi sami ugotavljajo, da je potrebno problematiki nezdružljivosti funkcij kandidatov za člane poslovodstev družb s kapitalsko naložbo države posvetiti še dodatno pozornost in bodo zato ob temeljitejši vsebinski prenovi Kodeksa SDH vzeli v razmislek vse vidike v zvezi z izbiro članov poslovodstev družb v upravljanju SDH, kar pa se v zadnjem letu dni še ni zgodilo.

ZNS je priporočilo za obdobje ohlajanja od prenehanje teh funkcij za kandidate za člane uprav javnih delniških družb vključil v 22.5 načelo Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb, ki ga redno posodabljamo skupaj z Ljubljansko borzo. Kodeks je stopil v veljavo s 1. 1. 2022. S tem smo poskrbeli za prihodnja razkritja glede (ne)spoštovanja te določbe v javnih delniških družbah, med katerimi so tudi družbe s kapitalsko naložbo države.

KAJ JE SPLOH PROBLEM?

Pri direktnem prehodu državnih funkcionarjev na poslovodne funkcije v državnih družbah, brez upoštevanja varovala šestmesečnega obdobja ohlajanja od prenehanja funkcij, je:

· velika verjetnost za nastanek okoliščin, ki v postopku imenovanja novega člana organa vodenja vplivajo na objektivno presojo članov nadzornega sveta, saj so le-ti lahko predmet političnega vplivanja na njihovo neodvisno odločanje;

· velika verjetnost kupčevanja pri zaposlovanju teh oseb na račun upoštevanja najvišjih poklicnih meril in nezmožnost upravljanj tveganj, ki izhajajo iz nasprotja interesov v povezavi z obstoječimi funkcijami takšnih kandidatov (npr. pokrivanje resorja družbe na državni ravni - ministri, državni sekretarji - prehodi akterjev med javnim in zasebnim sektorjem, znane tudi kot prakse 'vrtljivih vrat');

· po imenovanju teh oseb v organe vodenja družb s kapitalsko naložbo velika verjetnost za nastanek okoliščin, ki predstavljajo politično vplivanje nanje in na njihove vodstvene odločitve (zaposlitve, nakupi, izbor izvajalcev, pokroviteljstva, drugi posli,...), kar povečuje korupcijska tveganja in jim otežuje izogibanje kakršnemukoli nasprotju interesov v družbi.

PRIPOROČILO ZNS

Priporočilo ZNS je, da se kot kriterij za članstvo v organih vodenja družb s kapitalsko naložbo države in samoupravnih lokalnih skupnosti upošteva varovalo šestmesečnega obdobja ohlajanja za funkcionarje in osebe s funkcijo v politični stranki, na katero so bili voljeni ali imenovani. To je splošno pravilo, ki tveganja za avtonomno in neodvisno odločanje zamejuje in v postopek vnaša ustrezna varovala.

Člani organov nadzora v teh družbah so pri kadrovanju članov organov vodenja in izboru primernih kandidatov dolžni upoštevati poklicna merila kot so primeroma: strokovnost, delovne izkušnje v primerljivih družbah, osebna integriteta in sledljiva poslovna uspešnost.

Kakršnokoli izvajanje političnih in drugih pritiskov ter neetično vplivanje na neodvisno odločanje članov organov vodenja in nadzora je potrebno ustrezno razkriti in ravnati v skladu s protokolom ZNS in KPK. Samo na tak način lahko varujemo osebno integriteto in ustvarjamo etično kulturo v našem gospodarskem prostoru.