Vabilo na SOPHIJIN SIMPOZIJ: cikel javnih pogovorov, Ljubljana, 26. in 31. maj

Spoštovane, spoštovani,

vabimo vas na sklepni del Sophijinega simpozija, ciklusa javnih pogovorov z avtorji, raziskovalci, kritiki in drugimi gosti, v živi razpravi s publiko, ob družbeno pomembnih tematikah.

PROGRAM:

Četrtek, 26. maj 2022, ob 18.00, Z DEŽJA POD KAP IN NAZAJ

Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana

Izhodišče pogovora: zgodovinsko dokumentarna in biografska knjiga Borisa Muževiča Z dežja pod kap in nazaj: Ljubljana-Beograd-Ljubljana, 1985-1990

Sodelujejo: sociologinja Sonja Lokar, antropologinja Tanja Petrović, zgodovinar Tvrtko Jakovina (Filozofska fakulteta v Zagrebu), filozof Lev Kreft, zgodovinar Božo Repe ter avtor knjige, sociolog Boris Muževič

Pogovor o poskusu reševanja skupne države in socialističnega družbenega sistema v prelomnem obdobju Jugoslavije in o možnosti obnove razrušenih socialističnih družbenih pridobitev danes - na podlagi zgodovinskega izkustva in družbenozgodovinske nujnosti, skozi oči zgodovinskih akterjev, zgodovinarjev ter mlajših raziskovalcev SFRJ in širše socializma. Današnje nerazumevanje razpadanja in sesuvanja socialistične Jugoslavije v drugi polovici osemdesetih let vzporedno z revizionističnim tolmačenjem zgodovine in neupoštevanjem političnoekonomskih temeljev družbenih in mednarodnih odnosov onemogoča plodno družbenozgodovinsko razpravo, ki pa je nujna. Predstavili in aktualizirali bomo ključne iztočnice obsežne knjige Borisa Muževiča, sociologa, novinarja, legende Radia Študent, prevajalca Gramscijevih spisov, v prelomnih letih izvršnega sekretarja centralnega komiteja ZKJ ter člana predsedstva CK ZKJ, torej knjige, ki ji ni para, ker je neprecenljiv, natančen zgodovinski dokument, zasnovana na izvirnih, neavtoriziranih stenogramih večinoma zaprtih sej predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije in drugih republiških in zveznih organov in komisij ter na avtorjevih zapiskih in analizah neposredno v času dogajanja v letih 1985-1990, ki so kulminirala v razpadu skupne države in osamosvojitvenih vojnah. Ne gre za naknadni zapis po spominu, ampak za prvoosebno in kritično kroniko udeleženca, iz katere se lahko mnogo naučimo in marsikaj drugače uvidimo.

Več o knjigi: http://www.zalozba-sophia.si/katalog/2021/z-dezja-pod-kap-in-nazaj

Torek, 31. maj 2022, ob 18.00, MIT O LETU 1648

Konferenčna dvorana Narodnega muzeja Slovenije - Metelkova, Maistrova ulica 1, Ljubljana

(vhod z Muzejske ploščadi Metelkova)

Izhodišče pogovora: študija Benna Teschkeja Mit o letu 1648: Razred, geopolitika in nastanek novoveških mednarodnih odnosov, za katero je avtor prejel Deutscherjevo nagrado

Sodelujejo: zgodovinar Jernej Kosi, sociolog Tibor Rutar ter prevajalec in urednik knjige, sociolog Marko Kržan

Ali je mednarodne odnose mogoče razložiti brez poznavanja političnoekonomske ureditve njihovih "subjektov"? Ali družbene strukture res ne vplivajo oziroma vplivajo zgolj zanemarljivo na dinamiko mednarodnih odnosov? Kakšni so temelji mednarodnega prava, politike nevmešavanja in verske strpnosti, temelji sodobnih držav? Avtor je v knjigi, za katero je prejel Deutscherjevo nagrado, ovrgel splošno uveljavljeno predstavo, ki je sčasoma postala konstitutivni utemeljitveni mit mednarodnih odnosov, namreč, da je vestfalski mir, s katerim se je končala tridesetletna vojna na območju Svetega rimskega cesarstva, inavguriral nov mednarodni red. Ta naj bi ustoličil zasnovo teritorialnih suverenih držav, formaliziral odnose med njimi in s tem nadomestil stara fevdalna razmerja, osebno oblast ter nadvlado Imperija in Cerkve; z ločitvijo politike in religije naj bi uveljavil idejo samoodločbe, s tem pa načelo mirnega sožitja med enakopravnimi članicami mednarodne družbe, kar je sestavljalo temelje mednarodnega prava, politike nevmešavanja in verske strpnosti, temelje sodobnih držav. Klasični vestfalski sistem držav naj bi bil zato merilo obravnavanja strukture moderne svetovne politike. V nasprotju s tem avtorjeva študija dokazuje, da leto 1648 še zdaleč ni pomenilo preboja v dobo novoveških meddržavnih odnosov, ampak vrhunec obdobja nastajanja absolutistične države; pomenilo je priznanje in ureditev meddinastičnih odnosov absolutističnih, dinastičnih državnih tvorb.

Več o knjigi: http://www.zalozba-sophia.si/katalog/2021/mit-o-letu-1648

Organizator: Založba SOPHIA v sodelovanju z ZRC SAZU/Knjigarno Azil, Narodnim muzejem Slovenije, ob podpori Javne agencije za knjigo