Akad. prof. dr. Marijanu Pavčniku Zoisova nagrada za življenjsko delo na področju teorije prava in države ter filozofije prava

"Akademik profesor Marijan Pavčnik je s svojimi deli pomembno prispeval k razvoju pravne teorije in razumevanju prava v slovenskem prostoru," so v ponedeljek, 20. decembra 2022, med drugim poudarili na slavnostni podelitvi v Cankarjevem domu, kjer so podelili 15 nagrad in priznanj Republike Slovenije za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti, med temi eno od dveh nagrad za življenjsko delo tudi akademiku, profesorju Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Marijanu Pavčniku.

Akademik Pavčnik je praktično vso kariero trdno povezan s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani. Na njej je diplomiral leta 1969, doktoriral leta 1982, nato pa se zaposlil kot asistent že leta 1973. Leta 1982 je postal docent, leta 1987 je bil izvoljen za izrednega profesorja, od leta 1993 pa je redni profesor za filozofijo in teorijo prava in države (za predmete uvod v pravoznanstvo, filozofija prava z metodologijo pravnega vrednotenja, teorija prava in teorija države). Upokojil se je 31. decembra 2016. Med drugim je leta 2001 dobil Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene dosežke na področju prava. Leta 2003 je bil izvoljen za izrednega, leta 2009 pa za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Od leta 2010 je član Evropske akademije (Academia Europaea), od leta 2012 pa mednarodni dopisni član Inštituta Hans Kelsen na Dunaju. Od leta 2017 je ustavni sodnik na Ustavnem sodišču Republike Slovenije.

Kot so zapisali v obrazložitvi, je akademik Marijan Pavčnik avtor številnih del s področja teorije prava in filozofije prava in dolgoletni nosilec navedenih predmetov na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani: "Njegovi temeljni deli Teorija prava in Argumentacija v pravu sta izhodišče za razumevanje prava v slovenskem prostoru, njegove znanstvene razprave pa so objavljene v slovenskih in uglednih tujih revijah. Znanstvena spoznanja akademika Pavčnika so naletela na širok mednarodni odmev. Njegova teorija sodniškega odločanja je naletela na odziv v članku uglednega ameriškega profesorja Louisa E. Wolcherja Pavčnik's Theory of Legal Decisionmaking: An Introduction v Washington Law Review. Več let je bil član izvršilnega odbora Mednarodnega združenja za pravno in socialno filozofijo in leta 2011 vabljeni predavatelj na plenarnem zasedanju tega združenja. Poleg iskanja lastnih teoretičnih spoznanj je akademik Pavčnik namenil posebno skrb ohranjanju spoznanj prejšnjih generacij, zlasti delu profesorja Leonida Pitamica, s tem ko je poskrbel za ponatis njegove knjige Država in za dvojezični izbor njegovih razprav s področja čiste teorije prava. Trajen prispevek k slovenski pravni znanosti in stroki se kaže tudi v njegovem uredniškem delu. Kot soavtor je (so)uredil več knjig, ki raziskujejo pomembna pravna vprašanja (Temeljne pravice, Ustavno sodstvo, Pravna država, (Ustavno) sodno odločanje), oblikoval je zbirko Pravna obzorja, ki objavlja dela vodilnih slovenskih pravnih teoretikov in prevode del vrhunskih tujih teoretikov, ter zbirko Scientia/Iustitia, ki v knjižni obliki objavlja vrhunske doktorate s področja prava. Ves čas svoje akademske poti je bil tudi dejaven v različnih raziskovalnih inštitucijah in pomembnih pravosodnih organih, kjer je prispeval k plodnemu pretoku teoretičnih spoznanj v prakso."

Odbor za podelitev nagrad in priznanj, ki mu predseduje prof. dr. Nataša Vaupotič, je sicer sklenil, da se na letošnji slavnostni podelitvi podeli 15 nagrad, in sicer:

• dve Zoisovi nagradi za življenjsko delo: dr. Radovan Komel in akad. prof. dr. Marijan Pavčnik;
• Puhovo nagrado za življenjsko delo: prof. dr. Uroš Stanič;
• štiri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke: dr. Nada Lavrač, prof. dr. Maja Ravnikar, prof. dr. Ester Heath, prof. dr. Bojan Kuzma;
• Puhovo nagrado za vrhunske dosežke: dr. Janez Demšar in prof. dr. Blaž Zupan;
• šest Zoisovih priznanj za vrhunske dosežke: dr. Lenart Škof, izr. prof. dr. Blaž Likozar, prof. dr. Tea Lanišnik Rižner, izr. prof. dr. Rok Žitko, izr. prof. dr. Lidija Čuček, prof. dr. Matej Praprotnik;
• priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije: Nataša Obermajer.

Daljše predstavitve nagrajenk in nagrajencev si lahko preberete v priloženi knjižici Zbornik obrazložitev nagrad in priznanj 2022.