Herbarij UP pridobil mednarodno kodo in se pridružil mreži več kot 3.500 herbarijev po celem svetu

Za mnoge od nas je prva asociacija na herbarij osnovnošolska ali srednješolska zbirka nekaj desetih posušenih rastlin, opremljenih z imeni in nekaj podatki. Številni smo se na ta način prvič od blizu seznanili z rastlinami, ki nas obkrožajo.

A herbariji niso le zbirke posušenih in označenih rastlin, temveč so institucije, ki zbirajo in hranijo znanstveno, izobraževalno in prirodoslovno pomembno gradivo. Najstarejši še ohranjeni herbariji segajo v 16. stoletje in imajo neprecenljivo vrednost, medtem ko so tudi novejši herbariji z razvojem genomike in digitalizacije bioloških podatkov močno pridobili na pomenu zaradi olajšanje uporabe v raziskovalne namene. Herbariji lahko hranijo tudi več milijonov primerkov, npr. največji herbarij pariškega prirodoslovnega muzeja hrani 9,5 milijonov primerkov, temu sledi herbarij newyorškega botaničnega vrta s 7,6 milijoni. Slednji vodi tudi globalno bazo Index Herbariorum, ki združuje več kot 3.500 herbarijskih zbirk s celotnega sveta in dodeljuje enotno kodo, s katero se herbariji identificirajo. Od januarja 2024 je del te mreže tudi Herbarij Univerze na Primorskem s kodo KP, ki je obenem tudi prvi indeksiran herbarij izven Ljubljane in se tako pridružuje ostalim štirim indeksiranim herbarijem v Sloveniji, in sicer Herbariju Univerze v Ljubljani, Herbariju Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Herbariju Gozdarskega inštituta Slovenije ter Herbariju Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU.

Herbarijska zbirka UP je pričela nastajati leta 2008, vzporedno z študijskimi programi in aktivnostmi Oddelka za biodiverziteto na UP FAMNIT. V okviru pedagoškega in raziskovalnega procesa je herbarijska zbirka rasla. Danes je v zbirki nekaj manj kot 6.000 primerkov semenk, praprotnic, mahov in makro alg. Največja je zbirka cvetnic in praprotnic, ki šteje nekaj več kot 5.200 primerkov in je bila nedavno urejena po rodovnih mapah in v celoti vnesena v bazo. Geografsko je zbirka osredotočena na zahodni del Balkanskega polotoka in jugovzhodne Alpe, s posebnim poudarkom na zbiranju in hranjenju materiala iz Istre. Kot je povedal dr. Peter Glasnović, en ključnih raziskovalcev, zaslužen za dosežek: "Z vključitvijo zbirke v Index herbariorum ciljamo k temu, da postane UP s svojim herbarijem del globalne znanstvene skupnosti in prispeva k razvoju botaničnega raziskovanja v regiji in širše." Cilji za prihodnost so ureditev in digitalizacija celotne zbirke, kar bo omogočilo lažje posredovanje informacij širši javnosti.