27. marec, svetovni dan gledališča
27. marec je bil za svetovni dan gledališča razglašen leta 1962. Pobudo zanj je dal Mednarodni gledališki inštitut (ITI), ustanovljen na predlog gledaliških in plesnih strokovnjakov ter Unesca leta 1948. K praznovanju so vabljeni gledališča, gledališke in plesne ustanove, akademije za gledališče in uprizoritvene umetnosti, gledališki in plesni ustvarjalci ter ljubitelji gledališča in plesa po vsem svetu.
Med gledališke predstave v širšem pomenu statistično uvrščamo dramska in druga gledališka dela, predstave lutkovnega in eksperimentalnega gledališča, sodobni ples in balet ter operna in druga glasbeno-scenska dela. Te prireditve pripravljajo gledališča in operi, pa tudi kulturni domovi in centri za kulturo.
V nadaljevanju predstavljamo nekaj statističnih podatkov o gledališki dejavnosti v letu 2022.
Med vsemi prireditvami skoraj tretjina gledaliških
Kulturne ustanove so pripravile 7.638 različnih gledaliških prireditev, to je povprečno 21 na dan. Med vsemi gledališkimi prireditvami je bila skoraj polovica (49 %) uvrščenih v kategorijo dramska in druga gledališka dela. Skoraj tri četrtine (74 %) teh prireditev je nastalo v lastni produkciji ali koprodukciji kulturnih ustanov, preostalo so bila gostovanja.
Več kot polovico obiskovalcev gledaliških predstav pritegnila dramska dela
Gledališke predstave v kulturnih ustanovah si je ogledalo približno 1.047.000 obiskovalcev, posamezno pa v povprečju 137 oseb. Največji obisk smo zaznali pri kategoriji dramska in druga gledališka dela - skoraj 580.000, sledile so lutkovne predstave ter operna in druga glasbeno-scenska dela. Najmanjši obisk so imele predstave eksperimentalnih gledališč.
Podrobnejši pregled pokaže, da so v povprečju največ gledalcev na prireditev pritegnile baletne ter operne in druge glasbeno-scenske predstave - baletne 438 in operne 422 ljudi na predstavo. Predstave eksperimentalnih gledališč so bile izvedene v manjših dvoranah, kjer si je posamezno ogledalo v povprečju 50 obiskovalcev. Predstavo z dramskimi in drugimi gledališkimi deli pa je obiskalo v povprečju 155 ljudi.
V povprečju pet gledaliških premier na dan
Kulturne ustanove so za uprizoritev pripravile 1.856 novih gledaliških del. Največ premier je bilo med dramskimi in drugimi gledališkimi deli (669), sledile so lutkovne predstave (602). Najmanj novih del smo našteli med baletnimi (26) in opernimi predstavami (35). To pomeni, da so kulturne ustanove v povprečju pripravile približno 5 premier različnih gledaliških predstav na dan.
Na odrih kulturnih ustanov je bilo obiskovalcem na voljo za ogled skupno 2.815 različnih gledaliških predstav, od tega so premierno izvedena dela predstavljala dve tretjini (66 %), preostalo so bile ponovitve iz prejšnjih sezon. Zanimiv je tudi podatek, da so med vsemi gledališkimi predstavami dela slovenskih avtorjev obsegala 57 %.
Drame predstavljajo le majhen delež med izdanim leposlovjem
Po podatkih Narodne in univerzitetne knjižnice so slovenske založbe v 2022 izdale 17 naslovov dramskih del. To je predstavljalo manj kot 1 % vseh izdanih naslovov leposlovnih del: 9 naslovov je bilo izvirnih slovenskih del, 8 pa prevodov tujih avtorjev.
69 % gledaliških festivalov organizirala gledališča
Kulturne ustanove so pripravile 35 gledaliških festivalov, 24 so jih organizirala gledališča. V okviru teh festivalov je bilo izvedenih 845 prireditev, od tega 72 % v organizaciji gledališč.
Na področju vzgojno-izobraževalne dejavnosti so kulturne ustanove ponudile 886 izobraževalnih dogodkov za gledališki in lutkovni program ter 303 dogodke za plesni program. Prvih se je udeležilo okoli 77.000 obiskovalcev, drugih pa skoraj 7.000.
Gledališki ustvarjalci
V slovenskih gledališčih, vključno z operama, ki imajo lastne prostore, in pri gledaliških producentih, ki s predstavami gostujejo v drugih ustanovah (skupno jih je 42), je različne gledališke predstave ustvarjalo 1.340 zaposlenih in 3.036 zunanjih sodelavcev. Med redno zaposlenimi jih je bilo 14 % mlajših od 35 let.
Približno 54 % redno zaposlenih oseb se je uvrščalo med t. i. kulturne poklice (igralci, glasbeniki, plesalci, pisatelji in drugi umetniški ustvarjalci), preostala polovica pa so bile osebe s tehničnimi in drugimi podpornimi poklici, brez katerih predstav prav tako ni mogoče pripraviti (scenski delavci, informatiki, maskerji, šivilje, menedžerji itd.).
Kako se financirajo gledališča?
Skupni prihodki gledališč, oper in drugih producentov gledališke dejavnosti so znašali približno 71,7 milijona evrov, pri čemer je bil delež javnih sredstev 86-odstoten.
Skupni stroški za izvajanje njihove dejavnosti so obsegali 71,5 milijona evrov; največji delež je bil namenjen stroškom dela za zaposlene in honorarjem za zunanje sodelavce - 78 %.