Odprli smo razstavo 250 let obveznega šolstva na Slovenskem
Ljubljana, 7. maj 2024 - Leto 2024 je za vzgojo in izobraževanje jubilejno leto, saj obeležujemo 250 let od izida Splošnega šolskega reda Marije Terezije, ki je pomenil začetek državnega šolstva. V ta namen smo v Slovenskem šolskem muzeju pripravili razstavo 250 let obveznega šolstva na Slovenskem, ki je na ogled na Jakopičevem sprehajališču v parku Tivoli v Ljubljani od 19. aprila do 21. junija 2024. Uradno odprtje ter vodstvo po razstavi je potekalo 7. maja.
Razstava "250 let obveznega šolstva na Slovenskem: opismenjevanje in kultura v poznem 18. stoletju" obeležuje obletnico izida Splošnega šolskega reda Marije Terezije. Gre za prvo pravno besedilo, posvečeno osnovnemu šolstvu, ki je veljalo na ozemlju današnje Slovenije. Izid šolskega reda predstavlja enega od najvidnejših dogodkov na področju kulturne zgodovine v srednjeevropskem prostoru.
Na razstavnih osemdesetih panojih so predstavljene ključne značilnosti s področja izobraževanja in kulture v poznem 18. stoletju na slovenskem ozemlju in v soseščini. Razstava je razdeljena na osem tematskih sklopov z dodanim zaključkom: Splošna šolska obveznost, Šolska reforma v praksi, Način poučevanja, Nadgradnja baročnega knjižnega izročila, Jezik in slovnice, Vzgoja za moralno življenje, Priročniki za šolsko in splošno rabo, Naravoslovne in humanistične znanosti, Kratkotrajnost in daljnosežnost šolske reforme. Razstavo sestavljajo slikovne reprodukcije pomenljivih izsekov iz Splošnega šolskega reda, učbenikov, priročnikov, arhivskih dokumentov, grafičnih del in predmetov, povezanih z izobraževanjem. Gradivo je prevzeto iz knjižnice in zbirk Slovenskega šolskega muzeja, grafičnega kabineta Narodnega muzeja Slovenije, antikvarnih tiskov Narodne in univerzitetne knjižnice ter javnoupravnih spisov Arhiva Republike Slovenije.
Razstavni panoji so oštevilčeni po vrstnem redu in spominjajo na branje knjige, s čimer želijo opozoriti na kulturo pisane besede, ki je bila v obravnavanem zgodovinskem obdobju nadvse cenjena. Čeprav so slikovne podobe osrednje prvine vseh panojev, jih nadgrajujejo pojasnila v besedilih. Takšna zasnova ima trojen namen: z zunanjo privlačno obliko želi pritegniti pozornost obiskovalcev, z besedilnimi sporočili želi v razsvetljenskem duhu razširiti njihovo dosedanje znanje, z odlomki iz knjig in podobnih del pa jim želi omogočiti vživetje v izrazni svet stare slovenščine in drugih jezikov.
Razstavo si je mogoče ogledati med 19. aprilom in 21. junijem 2024 na Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem parku Tivoli. Razstava je nastala v partnerstvu Slovenskega šolskega muzeja in zavoda Turizem Ljubljana s finančno podporo Ministrstva za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije. Avtor razstave je dr. Simon Malmenvall, kustos Slovenskega šolskega muzeja.
O začetkih državnega šolstva
Državna oblast pod vodstvom Marije Terezije (vladala: 1740-1780) in njenega sina Jožefa II. (vladal: 1780-1790) je začela vzpostavljati centralno voden državni šolski sistem, ki je nominalno vključeval otroke iz vseh družbenih slojev od šestega do dvanajstega leta starosti ter pomenil začetek procesa uveljavljanja obveznega in množičnega izobraževanja. Osrednji cilj šolske reforme je bilo povečanje deleža pismenosti v Avstrijskem cesarstvu.
Nastanek in izvajanje šolskega reda je pomembno zaznamovalo prepričanje takratnih razsvetljencev o koristnosti izobrazbe za moč države in srečo posameznikov. Izid reda je na podlagi načela o razumljivosti podanega znanja za široke množice posredno vplival na tiskanje učbenikov in drugih knjig v deželnih oz. ljudskih jezikih, s čimer je prispeval tudi k razvoju izraznosti in postopni krepitvi javnega položaja slovenščine. Začetki jezikovnega "opolnomočenja", porojeni zaradi praktičnih potreb poučevanja, so pomenili eno od glavnih podlag za oblikovanje modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Kljub težavam pri uresničevanju je terezijansko-jožefinska šolska reforma dolgoročno prispevala k utrditvi nekaterih načel, ki v družbenem življenju veljajo še danes: šolstvo kot državna skrb, zavest o dostopnosti osnovnega nabora znanja za vse otroke, pomen skupinskega poučevanja in upoštevanje moralnega oblikovanja ali socializacije učencev.
Foto: Andrej Peunik
Slovenski šolski muzej