O-STA

Izmir in Ljubljana skupaj do rešitev za obvladovanje suše in ohranjanja mokrišč

Konferenca o spopadanju s sušo in ohranjanju mokrišč v Ljubljani, 4. 9. 2024, Nataša Jazbinšek Seršen, MOL
Konferenca o spopadanju s sušo in ohranjanju mokrišč v Ljubljani, 4. 9. 2024, mag. Lilijana Madjar, direktorica Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR)
Konferenca o spopadanju s sušo in ohranjanju mokrišč v Ljubljani, 4. 9. 2024, Ziya Cavdar, Metropolitanska občina Izmir
Dr. Lidija Globevnik, generalna direktorica Direktorata za vode, Ministrstvo za naravne vire in prostor
Konferenca o spopadanju s sušo in ohranjanju mokrišč v Ljubljani, 4. 9. 2024, Maruška Markovčič, MOL
Konferenca o spopadanju s sušo in ohranjanju mokrišč v Ljubljani, 4. 9. 2024, Ali Selim Alpaslan, Metropolitanska občina Izmir
Konferenca o spopadanju s sušo in ohranjanju mokrišč v Ljubljani, 4. 9. 2024, Dr. Damijan Denac, DOPPS

Spomladi 2024 sta se mesti Ljubljana in Izmir pobratili v okviru evropskega programa za povezovanje turških in evropskih mest za zeleno prihodnost. Zavezali sta se k skupnemu iskanju rešitev za obvladovanje suše in ohranjanje mokrišč. Aktivnosti so v polnem teku, potem ko so vsi partnerji izmenjali znanje in izkušnje na mednarodnih konferencah in študijskih obiskih, najprej v Ljubljani in kasneje v Izmirju.

Jeseni so slovenski partnerji projekta, Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), Mestna občina Ljubljana (MOL) in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), gostili turško delegacijo na čelu s predstavniki Metropolitanske občine Izmir. V Mestni hiši so 4. septembra 2024 organizirali mednarodno konferenco, nato pa še ogled Ljubljanskega barja, enega naših najpomembnejših mokrišč.

Mesec kasneje so slovenski partnerji obiskali Izmir in tam sodelovali na mednarodni konferenci ter si ogledali impresivno delto reke Gediz, kjer domuje na tisoče flamingov in več kot 300 vrst ptic. Ljubljano in Izmir, čeprav različno veliki mesti, druži podobna krajina, poleg tega pa na samem urbanem robu obeh leži občutljiv habitat, mokrišče, ki kliče po stalnem ohranitvenem ukrepanju. Poleg tega se obe mesti soočata s posledicami suše in poplav, kar vpliva na kmetijstvo in vodne vire.

Konferenca "Spopadanje s sušo in ohranjanje mokrišč" je tako v Ljubljani kot v Izmirju ponudila priložnost za odprt pogovor o vprašanjih prilagajanja podnebnim spremembam, odgovornejšemu kmetovanju z večjim spoštovanjem do rabe vode ter vzgajanju družbe, ki bo naklonjena ohranjanju biodiverzitete.

V Ljubljani sta dogodek otvorili Nataša Jazbinšek Seršen (MOL), ki je poudarila pomen projekta za Ljubljano na njeni poti do podnebne nevtralnosti, saj je Ljubljana prejela naziv Podnebno nevtralno in pametno mesto, mag. Lilijana Madjar (RRA LUR), ki je izpostavila koristi globalnega sodelovanja pri skupnih izzivih ter en vodilnih predstavnikov Metropolitanske občine Izmir, Ziya Çavdar, v Izmirju pa generalna sekretarka občine Şükran Nurlu, rekoč, da smo po stoletjih degradacije okolja zavezani, da pričnemo z ohranitvenimi ravnanji. Dr. Lidija Globevnik (Ministrstvo za naravne vire in prostor) je v Ljubljani slikovito predstavila nacionalna prizadevanja za spopadanje s sušo in poplavami. Že leta denimo spremljajo in napovedujejo sušo s pomočjo javno dostopne platforme Sušomer, ki omogoča učinkovitejše odločitve glede ukrepov v kmetijstvu.

Mokrišča so ključna za ohranjanje naravnega ravnovesja in služijo kot ponor ogljika, vendar so med najbolj ogroženimi ekosistemi na Zemlji. Dr. Damijan Denac (DOPPS) je predstavil dva uspešna primera oživitve degradiranih mokrišč v Sloveniji, Škocjanskega zatoka in Ormoške lagune, kjer je že nekaj mesecev po obnovi z gnezdenjem pričelo več sto vrst ptic. Burçin Yaraşli iz organizacije Doğa Derneği je v Izmirju poudarila izzive ohranjanja mokrišč v Turčiji, kjer suša, urbanizacija in neustrezna irigacija samo v tem mestu povzročajo izgubo več tisoč hektarov mokrišč. Sodelovanje z lokalnim prebivalstvom je ključno za ohranjanje teh habitatov, saj le z ozaveščanjem lahko dosežemo trajnostno ravnanje z naravo, sta se strinjala oba strokovnjaka.

Na konferenci so bili izpostavljeni tudi primeri dobrih praks sodelovanja s kmeti za okoljsko odgovornejše kmetovanje, ki je tesno povezano z obvladovanjem suše in ohranitvijo kakovosti tal. Maruška Markovčič (MOL) je predstavila lokalne politike in iniciative, ki podpirajo ekološko in integrirano pridelavo. Poudarila je nujo, da se kmetom omogoči osredotočenost na pridelavo odlične hrane in njihovo razbremenitev s strani občine s svetovanjem o izbiri prave kulture, o izbiri gnojil, o gradnji objektov itd. MOL dobro sodeluje s kmeti, veliko prostora za izboljšave pa je pri zagotavljanju prodajnih kanalov, ki bi jih razbremenile ekonomskih pritiskov.

Tu se lahko veliko nauči od Metropolitanske občine Izmir. Medtem, ko je sodelovanje s kmeti tam precej večji izziv, krčevito pomanjkanje vode pa vodi kmete v škodljiva ravnanja kot je izgradnja lastnih vrtin, kar v kombinaciji s prekomerno in neselektivno uporabo gnojil vodi v ogroženost podtalnice, pa se lahko pohvalijo z uspešnim modelom prodaje lokalne hrane, podprte s strani občine. Kot je pojasnil Ali Selim Alpaslan (Metropolitanska občina Izmir), stojijo za verigo t.i. Ljudskih trgovin, kjer ponujajo dostopno lokalno hrano, pod blagovno znamko Izmirli pa še izdelke iz mleka, ki ga občina odkupuje od majhnih proizvodnih zadrug. Tudi v Izmirju si želijo tesnejšega sodelovanja s kmeti in vzpostavljanje kanalov, da bi jim lahko učinkoviteje svetovali pri izbiri gnojil, predvsem pa pridelka. Koruza, ki jo pridelujejo za živino, in bombaž, ki sta glavni kulturi, zahtevata skoraj največ vode in vse premalo kmetov se preusmeri v suši prilagojene kulture kot so denimo sončnice. Navdih bodo iskali pri dobrih praksah MOL.

Slovenski in turški strokovnjaki so bili soglasni, da so dobavne verige predolge in vključujejo preveč posrednikov, da je ključ do boljše prihodnosti raznolika pridelava in večja samooskrba (ta je v Izmirju okoli 50 %, v Ljubljani pa 30%), da se je potrebno s kmeti sistematično posvetovati, obenem pa jim ponuditi sistematičen okvir vodenja, in da bi morali veliko moči nameniti vzgoji mladih kmetovalcev, saj so ti ključni za prihodnost trajnostnega kmetovanja. Povprečna starost kmeta tako v Izmirju kot v Ljubljani visoka, kar 58 let. Ključno je tudi vzgajanje potrošnikov k uživanju kakovostne in lokalne hrane, saj naravni viri ne zadostujejo za trenutno rast prebivalstva z obstoječo komoditeto.

Izmenjava izkušenj med mestoma bo pripomogla k oblikovanju akcijskega načrta za prilagajanje na sušne razmere in ohranjanje mokrišč, ki bo pripravljen do konca leta 2024.