Pokrajinski muzej Maribor vabi na MUZEJSKE VEČERE od 8. do 11. septembra 2009 ob 18.00 uri.

Pokrajinski muzej Maribor vas vljudno vabi na MUZEJSKE VEČERE, v Pokrajinskem muzeju Maribor (vstop preko grajskega stopnišča iz Grajske ulice).

Vsak večer bo po predavanju na Trgu svobode organiziran ogled neba s teleskopi.

Pokrajinski muzej Maribor letos že enajsto leto prireja MUZEJSKE VEČERE, ki so iz leta v leto zelo obiskani in med Mariborčani priljubljeni. Na muzejskih večerih se vrstijo zanimiva predavanja slovenskih in tudi tujih strokovnjakov posameznih strok z različnih področij.

Tematsko so letošnji večeri povezani z Mednarodnim letom astronomije, Pokrajinski muzej Maribor pa jih je pripravil v sodelovanju z Astronomskim društvom Orion iz Maribora.

Muzejski večeri bodo potekali med 8. in 11. septembrom 2009, vsak dan ob 18. uri v Pokrajinskem muzeju Maribor (vstop preko grajskega stopnišča z Grajske ulice). Vsak večer bo po predavanju na Trgu svobode organiziran ogled neba s teleskopi.

Torek, 8. 9. 2009 ob 18. uri

Dr. Ivan Šprajc:

OPAZOVALCI NEBA V STARI MEHIKI

Ivan Šprajc se je kmalu po študiju arheologije in etnologije v Ljubljani podal v Mehiko, kjer se je posvetil preučevanju predšpanskih kultur Mezoamerike. Potem, ko je leta 1989 opravil magisterij, je bil več let raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za antropologijo in zgodovino v Méxicu. Leta 1997 je doktoriral iz antropologije na Mehiški nacionalni avtonomni univerzi. Od leta 1998 je zaposlen na ZRC SAZU v Ljubljani, kjer je trenutno predstojnik Inštituta za antropološke in prostorske študije. Njegov bogat znanstveni opus je osredotočen na mezoameriško arheoastronomijo in arheologijo Majev. V zadnjih letih je vodil več sezon arheoloških terenskih pregledov na mehiškem polotoku Jukatanu, opravil pa je tudi obsežne raziskave o pojmovanjih, povezanih s planetom Venero v mezoameriškem pogledu na svet, ter o praktičnem in religioznem pomenu astronomskih orientacij v predšpanski arhitekturi.

Ljudstva, ki so v zadnjih tisočletjih pred prihodom Špancev poseljevala srednji in južni del današnje Mehike in severni del Srednje Amerike, so ustvarila visoko razvite kulture in zapustila bogato arheološko dediščino. Pričevanja o njihovem astronomskem znanju najdemo v predšpanskih upodobitvah, rokopisih in monumentalnih napisih, v opisih zgodnjih kolonialnih piscev in drugih virih, posebno zanimive podatke pa nudijo tudi orientacije in prostorske razporeditve pomembnih ceremonialnih in upravnih stavb. Astronomski principi, ki so narekovali arhitektonsko in urbano načrtovanje, so bili tesno povezani z vsakdanjimi potrebami družb, katerih gospodarstvo je temeljilo na poljedelstvu, hkrati pa tudi z njihovo religijo, mitologijo in celo politično ideologijo.

Sreda, 9. 9. 2009 ob 18. uri

Jure Atanackov:

VELIKI KOMETI

Jure Atanackov - univerzitetni diplomirani inženir geologije je eden najaktivnejših slovenskih amaterskih astronomov. Aktivno deluje kot član Astronomskega društva Orion iz Maribora in Ustvarjalnega astronomskega društva iz Ljubljane. Je eden od najaktivnejših in sistematičnih opazovalcev kometov in meteorskih rojev. Že več kot desetletje kot mentor sodeluje na mladinskih astronomskih raziskovalnih taborih. V astronomski reviji Spika objavlja članke v stalni rubriki o meteorskih rojih.

Svetle repatice zaznamujejo našo zgodovino vse od začetkov kultur do današnjega časa. Vlivale so strah in grozo, bile inspiracija umetnikom in pisateljem ter prispevale k napredku znanosti. So redek pojav, ki ga lahko pričakujemo le nekajkrat v življenju. Med najlepšimi repaticami, ki jih okronamo z nazivom Velikimi kometi izstopa nekaj prav posebnih, ki so se v zgodovino zapisali s svojo izjemno svetlostjo, dolžino repa ali dolgoživostjo. V kratkem sprehodu skozi zgodovino Velikih kometov se bomo dotaknili najlepših med najlepšimi, kometov, ki so se v zgodovino zapisali z zlatimi črkami.

Četrtek, 10. 9 . 2009 ob 18. uri

Dr. Janez Strnad:

RAZVOJ KOZMOLOGIJE

Zaslužni profesor dr. Janez Strnad je diplomiral leta 1957 in doktoriral leta 1963 iz jedrske fizike na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Leta 1958 se je zaposlil na Inštitutu Jožef Stefan, od leta 1959 pa predava na Univerzi v Ljubljani, od leta 1974 kot redni profesor. Janez Strnad se je raziskovalno ukvarjal predvsem s področji kvantne fizike in teorije relativnosti. Napisal je več univerzitetnih učbenikov, uveljavil pa se je tudi kot velik popularizator fizike, saj je v strokovnih in poljudnoznanstvenih revijah objavil čez 500 člankov in napisal okoli 30 poljudnih in strokovnih knjig. Med novejšimi naj omenimo serijo knjig Fiziki in Mala zgodovina vesolja. Za knjigo Iz take so snovi kot sanje je Janez Strnad leta 1988 prejel Levstikovo nagrado. Od leta 2001 dalje je častni član Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Leta 2005 ga je predsednik države odlikoval z zlatim redom za zasluge za življenjsko delo v naravoslovju, še posebej za prispevek k širjenju znanstvene kulture in razumevanja znanosti.

Naše znanje o vesolju, ki ga raziskuje kozmologija, se je do danes močno razraslo. K temu so prispevali med drugim uvedba teleskopa pred štiristo leti, spektralna analiza, Dopplerjev pojav, fotografija, razvoj računalnikov, umetni sateliti, vesoljske sonde. Kozmologija že nekaj časa išče podporo v fiziki delcev. V zadnjem času je doživela več uspehov, hkrati pa je odprla nova vprašanja. Predavanje bo poskušalo slediti njenemu razvoju.

Petek, 11. 9. 2009 ob 18. uri

Dr. Igor Žiberna:

400 LET STARA ZGODBA O TELESKOPU

Docent dr. Igor Žiberna je leta 1989 diplomiral na Pedagoški fakulteti v Mariboru iz geografije in zgodovine, leta 1996 pa na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani doktoriral. Dr. Žiberna na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru predava predmete s področja fizične geografije (Klimatogeografija, Geomorfologija, Ekološka geografija), geografskih informacijskih sistemov in osnove astronomije za geografe pri predmetih Matematična geografija in Planetarna geografija. Je urednik znanstvene Revije za geografijo in predsednik Astronomskega društva Orion iz Maribora.

Letos mineva 400 let, odkar je Galileo Galilei kot prvi uporabil tedaj novo optično napravo daljnogled v astronomiji. Prva opazovanja Lune, Venere in Jupitra leta 1609 so predstavljala izjemno pomemben skok v razvoju astronomije. Z razvojem optičnih instrumentov vse do današnjih dni je astronomija bila sposobna zreti vse globlje v vesolje in čedalje nazaj v njegovo preteklost. V predavanju bo prikazan razvoj optičnih teleskopov od prvega Galilejevega do Hubblovega vesoljskega teleskopa. Prikazani bodo tudi načrti gradnje gigantskih optičnih teleskopov v naslednjem desetletju.

Uroš Dokl
Pokrajinski muzej Maribor
Grajska ul. 2
2000 Maribor, Slovenija
(02) 228 35 64
uros.dokl@pmuzej-mb.si
http://www.pmuzej-mb.si