Skupno ukrepanje inšpekcijskih služb pri nelegalnem odvzemanju skrilja na območju Zreč

Sredi novembra so rudarski, urbanistični, gozdarski, tržni, delovni in davčni inšpektorji na južnih obronkih Pohorja, kjer se je v zadnjih letih močno razmahnilo pridobivanje skrilja, pregledali omenjeno območje in ukrepali skladno s svojimi zakonskimi pooblastili.
Na celotnem območju vitanjsko-zreškega in slovenjebistriškega Pohorja deluje na podlagi ustreznih dovoljenj za izkoriščanje mineralnih surovin sedem površinskih kopov skrilja. Po oceni inšpektorjev pa je na celotnem območju odprtih vsaj desetkrat toliko nelegalnih kopov, kjer lastniki zemljišč in drugi posamezniki pridobivajo skrilj za gradbene namene.

Pohorski skrilj je po klasifikaciji uvrščen v skupino naravnega kamna, za izdajo dovoljenj za njegovo izkoriščanje pa je pristojno Ministrstvo za okolje in prostor. Po Zakonu o rudarstvu je lastnica mineralnih surovin država in za pridobivanje le-teh podeli koncesijo na za to rezerviranih območjih. S pridobitvijo koncesije, dovoljenja za poseg v prostor in dovoljenja za izkoriščanje in izvajanje rudarskih del je fizični ali pravni osebi podeljena rudarska pravica. Nosilec te pravice pa je v skladu z veljavnimi rudarskimi predpisi upravičen izvajati rudarska dela pri pridobivanju in predelavi skrilja.

Nelegalno izkoriščanje mineralnih surovin temelji na kraji državne lastnine ter nedovoljeni proizvodnji in trgovini z mineralnimi surovinami. Kršeni so predpisi, ki urejajo prostor in izkoriščanje mineralnih surovin, prizadeto je okolje. Ker je s pridobivanjem neposredno povezana predelava, so pri tem kršeni tudi prepisi, ki urejajo področja dela na črno, utaje davkov in drugih kaznivih dejanj.
Inšpektorji so tako 15. in 16. novembra letos izvajali nadzor nad nedovoljenim izkoriščanjem mineralnih surovin, vsak po svoji materialni zakonodaji. Pregledali so deset nedovoljenih posegov v prostor in tri predelovalce in prodajalce skrilja. Na kraju dogodka so izrekli prepovedi del zaradi nezagotovljenega tehničnega vodenja rudarskih del, izdali so mandatne kazni zaradi dela na črno ter pripravili predloge sodnikom za prekrške zaradi izkoriščanja brez rudarske pravice, posegov v prostor brez dovoljenj, predelave kamna brez obrtnega dovoljenja in neplačevanja davkov.

Po Zakonu o rudarstvu je posamezniku, ki izkorišča mineralne surovine brez podeljene rudarske pravice, zagrožena kazen najmanj 1,5 milijona, pravni osebi pa 5 milijonov tolarjev. Po Zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor je zagrožena kazen 20.000 tolarjev za fizično in milijon tolarjev za pravno osebo. Po Obrtnem zakonu je za predelavo brez obrtnega dovoljenja zagrožena kazen 6 za fizično in 8 milijonov tolarjev za pravno osebo. Po Zakonu o zaposlovanju na črno znaša kazen za storjeni prekršek izvajanja dela brez ustrezne pogodbe o delu 100.000 tolarjev, za neregistrirano dejavnost po istem zakonu pa od 1 milijona do 5 milijonov tolarjev. Po Zakonu o gozdovih je za prekršek uničevanja gozdnega rastišča zagrožena kazen 15.000 za fizično in 150.000 tolarjev za pravno osebo.

Državno pravobranilstvo pa je vložilo že 45 tožb za plačilo odškodnine zaradi nelegalnega izkoriščanja mineralnih surovin v skupni vrednosti 4,3 milijarde tolarjev. Gre za informacijo, ki jo je na nedavnem sestanku z ministrom za okolje in prostor mag. Janezom Kopačem med drugim podala državna pravobranilka. Skupni nadzor nad nedovoljenim izkoriščanjem bodo inšpektorji vseh naštetih inšpekcij še nadaljevali, predvidoma prihodnji mesec pa bodo pripravili celovito poročilo.