O-STA

Odziv na delavnico "Zelena Slovenija - zelena energija" in na podpis memoranduma "Vlada naj spremeni smer energetske politike"

(Ljubljana, 22. junij 2010) - V družbi Holding Slovenske elektrarne (HSE) smo v tem tednu prejeli vabilo na podpis memoranduma "Vlada naj spremeni smer energetske politike", ki je, skupaj z delavnico "Zelena Slovenija - zelena energija", potekal 22. junija 2010 v Državnem zboru Republike Slovenije. Večji del memoranduma je usmerjen proti izgradnji nadomestnega bloka TEŠ 6. Glede na to, da so podatki, ki se navajajo v memorandumu, napačni in zavajajoči, smo dolžni javnost na to opozoriti.

Kot smo že večkrat povedali in zapisali, nadomestni blok TEŠ 6 prinaša znižanje emisij ogljikovega dioksida kar za 35 odstotkov in znižanje količine porabljenega premoga ob enaki količini proizvedene električne energije kot danes. Veliko bolj kot emisije nadomestnega bloka 6 bi nas vse morali skrbeti izpusti, ki jih povzroča promet.

Na osnovi predloga o "energetskem substitutu TEŠ 6", ki ga podpisniki memoranduma vidijo v izgradnji plinsko parne elektrarne, priključene na plinovod zemeljskega plina, ne moremo mimo vprašanja, ali podpisniki sploh vedo, da za fleksibilno obratovanje takšnega postrojenja potrebuješ poleg plinovodnega omrežja ustrezne kapacitete tudi skladišče za ta energent. Prav tako ni nezanemarljivo dejstvo, da zemeljski plin sodi v kategorijo plinov, ki ob zgorevanju tvorijo CO2 in NOx. Torej tudi plin po definiciji ne sodi v kategorijo obnovljivih energetskih virov. Imeti pa je potrebno tudi rešitve za stabilno dobavo zemeljskega plina in njegovo cenovno sprejemljivost, ki se odrazi v ceni končnega produkta - koristne električne energije. Ob omembi plinsko parne elektrarne snovalci memoranduma pozabijo tudi na enega zelo pomembnih elementov, brez katerega investicija v lokalnem in širšem okolju ne bi bila sprejeta: delovna mesta. Za delovanje plinsko parne elektrarne se zagotovi delo največ petdesetim ljudem; kam pa bi preusmerili ostalih 3.500 delavcev, ki so vezani na izkop premoga in proizvodnjo električne energije?

Tudi predlagana izraba lesnih ostankov oziroma lesne biomase ob zgorevanju povzroča emisije ogljikovega dioksida v zrak. Doseže se lahko le CO2 nevtralnost (količina emitiranega CO2 ob zgorevanju je približno enaka absorbciji/akumulaciji CO2 v dobi rasti), kar pa je mogoče zagotoviti le ob predpostavki, da lesna biomasa ni obremenjena z veliko porabo energije za njeno predelavo in transport. Uvoz lesne biomase takšno predpostavko prav gotovo postavi pod vprašaj. Drugo pa je ekonomsko vprašanje ravnanja z našo strateško dobrino - gozdom oziroma lesno biomaso. Vprašati se je potrebno tudi, ali ni morda bolje vzpostaviti pogojev za predelavo slovenske lesne biomase v produkte z višjo dodano vrednostjo namesto izvoza nepredelane lesne biomase?

Trditev, ki se je pojavila v memorandumu, da se TEŠ 6 gradi samo za obdobje desetih let obratovanja, ne drži. TEŠ 6 bo deloval do leta 2054. Pisci teksta so očitno pozabili, da so za izvedbo investicije najeti krediti pri Evropski investicijski banki in Evropski banki za obnovo in razvoj. Za odobritev kreditov pa banke naredijo neodvisno ekonomsko in okoljsko presojo. V primeru, da projekt ne bi bil ekonomsko vzdržen in okoljsko sprejemljiv, banke kreditov v nobenem primeru ne bi odobrile. Od spoštljivih oseb, ki so predlagateljice in podpisnice memoranduma, bi želeli, da svoja nasprotovanja podkrepijo z bolj kredibilnimi podatki in preverljivimi dejstvi. Prav tako je, za razliko od mnogih projektov v Sloveniji, v izgradnjo TEŠ 6 vključeno tudi postopno zapiranje premogovnika Velenje s sanacijo okolja, brez sredstev in posebnih zakonov države.

V skupini HSE se kot družbeno odgovorna organizacija zavedamo pomena trajnostnega razvoja ali, kot pravijo pisci memoranduma, zelene Slovenije. Da je temu tako, kažejo tudi podatki, da smo v Sloveniji daleč največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov. Še enkrat pa poudarjamo, da bo z gradnjo nadomestnega bloka lažje dosežen cilj za uresničitev obvez Slovenije do EU glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov na področju energetike. Poleg tega v skupini HSE do leta 2030 načrtujemo izgradnjo objektov za proizvodnjo električne energije iz OVE, ki bodo proizvedli kar 2.000 GWh električne energije na leto, to pa predstavlja skoraj 2/3 proizvodnje nadomestnega bloka 6. Pretežni del proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov bo temeljil na hidroelektrarnah, predvsem na reki Savi, kjer se projekti izgradnje hidroelektrarn že izvajajo.

V skupini HSE torej podpiramo vse energetske projekte, ki bodo pripomogli k čim višji stopnji energetske neodvisnosti, ekološke sprejemljivosti in stroškovne učinkovitosti Slovenije. Eden takih je tudi TEŠ 6, ki bo eden ključnih stebrov varne, zanesljive, okolju prijaznejše ter ekonomsko upravičene proizvodnje električne energije.

Dodatne informacije:

mag. Petja Rijavec, vodja Službe komuniciranja HSE

T: 01 47 04 100

E: petja.rijavec@hse.si