SJ MSS - Cena samostojnega življenja je za mlade previsoka
Pozdravljeni!
Po zaključnem posvetu Stanovanjska problematika mladih lahko rečemo, da je pri predstavnikih oblasti in nekaterih interesnih združenj zaznati voljo do reševanja stanovanjske problematike v Sloveniji. Seveda pa marsikatera pobuda ustavi, ko so potrebne večje spremembe v sistemih in zakonodaji, spremembe v davčni politiki ali pa financiranje izvajanja ukrepov s strani države oz. občin. Kot ključni problem trga stanovanj vsi zaznavajo pomanjkanje najemniških stanovanj oz. najemov za nedoločen čas; te razmere pa slabo vplivajo na življenje mladih, na demografske trende in s tem na razvoj države. Nedavna odločitev Vlade, da zmanjša subvencije mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja se nam zato zdi popolnoma nesprejemljiva in prisotni poslanci Državnega zbora so se strinjali "da se bo denar že našel; če ne prej pa, ob rebalansu proračuna."
Na zaključnem posvetu smo namreč iskali rešitve za stanovanjsko problematiko mladih, saj smo od začetka junija na Mladinskem svetu Slovenije intenzivno raziskovali področje stanovanj ter zbirali in poslušali zgodbe mladih in malo starejših, ki se srečujejo s težavami pri reševanju svojega stanovanjskega problema. Ugotovitve bi ob tem lahko strnili takole:
Mladi v Sloveniji se v današnjih razmerah ne morejo osamosvojiti, saj so podvrženi negotovim oblikam dela in izjemno težko pridejo do svojih ali najemniških stanovanj. Nakupi stanovanj so zato mogoči le za peščico mladih, katerim pri tem pomagajo starši; ostali pa v glavnem ali živijo pri starših ali pa v negotovih razmerah in z visokimi najemninami v tržnih stanovanjih. Neprofitnih stanovanj je veliko premalo, da bi z njimi lahko opazno prispevali k spremembam. Težave z iskanjem primernega bivališča pa nimajo samo mladi, pač pa vse generacije oz. vsi tisti, ki so "zamudili" ugodne čase za gradnjo hiš in nakup stanovanj do začetka devetdesetih let.
Kot specifične težave mladi pogosto navajajo: previsoke cene; nezmožnost varčevanja za polog za kredit v času tržnega najema; nizko kakovost življenja strah pred izgubo službe pri tistih, ki odplačujejo stanovanjski kredit; samovoljno obnašanje stanodajalcev, pogoste selitve in onemogočanje prijave stalnega bivališča pri tržnih najemih; nedostopnost in neustrezne pogoje za pridobitev neprofitnega stavnovanja v občinskih razpisih; dolgotrajne birokratske postopke pri pridobivanju dokumentacije za gradnjo itd.
Gostje omenjenega posveta pa so poudarili še: visoko število praznih stanovanj v Sloveniji, neustrezno ravnanje države in občin z nepremičninami, napihnjene cene stanovanj, nesmotrno ravnanje z zemljišči, špekulacije na trgu nepremičnin, odsotnost ustrezne davčne politike ipd. Kot pomembno posledico vseh teh razmer pa so navedli tudi nizko mobilnost prebivalstva (malo selitev zaradi službe idr. priložnosti), ki ovira razvoj države.
Ker je trenutno na Ministrstvu za okolje in prostor v pripravi Nacionalni stanovanjski program, na Mladinskem svetu Slovenije upamo, da bodo naše pobude in pobude prisotnih na posvetu vzete resno in vključene v program. Pričakujemo namreč celovit in medresorsko usklajen program, ki bo imel dejanske učinke za mlade, mlade družine in iskalce prvih stanovanj.
Povezave:
· Pričetek meseca Stanovanjske problematike mladih
· Programski dokument stanovanjska problematika mladih
· Zgibanka Spregovorimo o stanovanjski problematiki mladih
· Spletna stran s podatki o področju stanovanjske problematike
· Fotografije s posveta, 29. junija 2011 v Državnem svetu
Na zaključnem posvetu Stanovanjska problematika mladih so sodelovali (navedeni po abecednem vrstnem redu):
· izr. prof. dr. Andreja Cirman, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani,
· mag. Alenka Colja, Ministrstvo za notranje zadeve, vodja sektorja za matične zadeve, javne listine in prijavo prebivališča,
· Franci Gerbec, častni član nepremičninskega združenja FIABCI,
· mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije,
· Breda Pečan, predsednica Odbora DZ za okolje in prostor,
· Jože Podgoršek, predsednik nepremičninskega združenja FIABCI,
· Tadej Slapnik, poslanec DZ,
· Sara Viler, članica Odbora DZ za okolje in prostor,
· Tanja Šarec, predsednica Združenja najemnikov Slovenije,
· mag. Robert Špendl, direktor podjetja Chronos, okoljske investicije, d.o.o.,
· mag. Andraž Zgonc, podsekretar Urada RS za mladino,
· dr. Roko Žarnić, minister za okolje in prostor.
##
Še nekaj zanimivosti ...
Podatki o mladih:
· V Sloveniji izjemno veliko mladih živi pri svojih starših - kar 67,9% mladih v starosti med 18 in 34 let, kar nas uvršča na drugo mesto med državami EU-27; po stistikah za mlade moške pa smo s 74,8% celo na prvem mestu. (Eurostat 2010)
· Med mladimi (15-29 let), ki so se odselili od staršev, jih
o 41,7 % biva v stanovanju, ki je last staršev ali staršev partnerja
o 30,7 % biva v najetem stanovanju
o 26,8 % biva v lastnem stanovanju oz. stanovanju v lasti partnerja.(Madina 2010)
· Tisti, ki so lastniki stanovanj, v katerih živijo, pa so do njih prišli z dedovanjem (48,7%) ali z najemom kredita (32,9%). Skratka, le 15% od vseh mladih, ki so se odselili od staršev, si je kupilo stanovanje. (Mladina 2010)
· Delež mladih med 25. in 29. letom, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s svojo materjo, se je v obdobju 2000-2010 povečal iz 44,4 odstotka na 66,2 odstotka. (Vir: Mladina 2010).
Stanovanja s primerjavo nekoč in danes:
● V začetku 90-ih let so po takratnem stanovanjskem zakonu najemniki stanovanj večinoma odkupili stanovanja. Zanje so plačali v povprečju 7.020 evrov, povprečna kvadratura pa je bila slabih 89 m². (velja za stanovanja iz evidence Stanovanjskega sklada RS; vir: Stanovanjski sklad RS)
● Povprečna oglaševana cena tolikšnega stanovanja danes je v Ljubljani 222.175 evrov, na Koroškem, kjer so cene najnižje, pa 78.472 evrov. (preračunano iz povprečnih oglaševanih cen za trisobna stanovanja v marcu 2011; vir: www.slonep.net)
● V letih 1990-1992 se je višina najemnine za povprečno družbeno stanovanje v velikosti 56 m² gibala med 7,3 in 9,1 odstotka povprečnega neto osebnega dohodka. (vir: Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor)
● Strokovnjaki ocenjujejo, da danes odplačevanje kredita ali tržne najemnine znaša med 30 in 40 odstotki prihodkov. (prim. Robert Špendl: Družbena pravičnost državnega poseganja v trg nepremičnin, članek v Delu z dne 30. maja 2011)
● V Sloveniji je bilo ob popisu leta 2002 78.300 nenaseljenih stanovanj; t.i. vikendi pri tem niso upoštevani. (vir: Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor)
● Nacionalni stanovanjski program je predvidil, da bo v Sloveniji v letih 2000 - 2007 zgrajenih 13.950 neprofitnih stanovanj. Zgrajenih je bilo 4.529. (vir: Računsko sodišče RS)
● V juniju 1995 je pobvprečna oglaševana cena za dvosobno stanovanje v Ljubljani znašala 991 evrov/m², v juniju 2010 pa 2.559 evrov. (vir: www.slonep.net)
Za več informacij lahko pišete na pr@mss.si ali pokličete na 041 362 482 (Sara).
Lep mladinski pozdrav!
Mladinski svet Slovenije