Posvetovanje o varovalnih gozdovih in naravnih nevarnostih: Multidisciplinaren pristop za varovanje naših cest, železnic in bivališč

Ljubljana 6. 4. 2012

V Ljubljani bo od 12. do 13. aprila 2012 posvetovanje z mednarodno udeležbo z naslovom "Varovalni gozdovi: presoja naravnih nevarnosti, načrtovanje in gospodarjenje". Udeležilo se je bo več kot 100 strokovnjakov iz področja gozdarstva, geologije, geografije, gradbeništva in hudourničarstva. Posvetovanje se bo začelo v četrtek 12. 4. v veliki predavalnici (G6) Oddelka za gozdarstvo pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani (Večna pot 83) ob 9:00 uri z uvodom in pozdravnimi nagovori.

Program konference obsega strokovne referate, razprave in zaključke v katerih bodo nastopili priznani domači in tuji gozdarski eksperti (Monika Frehner - Švica, Frédéric Berger - Francija, Stéphane Losey - Švica in Dieter Stöhr - Avstrija). V četrtek, 12. 4. 2012 bodo slovenski strokovnjaki na ekskurziji na primerih predstavili gospodarjenje z varovalnimi gozdovi v Sloveniji.

V Sloveniji imamo bogato tradicijo izločanja in gospodarjenja z varovalnimi gozdovi. Sega v čase prvih gozdnogospodarskih načrtov, v katerih so skrajnostna rastišča posebej obravnavali. Za nekatere varovalne gozdove niso predvideli ukrepov, spet drugje so načrtovali prebiralno gospodarjenje. Z razvojem cestne in železniške infrastrukture ter naselij, je postajala vse pomembnejša neposredna varovalna funkcija, kjer gozd varuje objekte, ki ležijo neposredno pod njim pred naravnimi nevarnostmi. V času velikih potreb po lesu, ugodnega razmerja med vložkom dela in ceno lesa ter preprostejših tehnologij je bilo gospodarjenje z varovalnimi gozdovi bolj aktivno kot je danes. V nekaj desetletjih negospodarjenja so se lesne zaloge okrepile, sestoji so prešli iz inicialne v optimalno, ponekod pa že v terminalno razvojno fazo. Varovalni učinki gozda pred naravnimi nevarnostmi so se z zmanjšanjem gostote dreves, pomanjkanjem pomladka, neugodno debelinsko strukturo, večjim deležem nestabilnih dreves in posledično večjo dovzetnostjo za naravne ujme izrazito zmanjšali. V prihodnosti bo potrebno oživiti gospodarjenje z varovalnimi gozdovi, če želimo zmanjšati tveganje za naravne nevarnosti, še posebej zaradi vse pogostejših skrajnostnih dogodkov zaradi podnebnih sprememb. Nizki donosi gospodarjenja, skrajnostne razmere za načrtovanje in gospodarjenje ter slaba odprtost nakazujejo potrebo po sofinanciranju gospodarjenja v varovalnih gozdovih. Spodbujanje gospodarjenja pa zahteva utemeljeno izločanje varovalnih gozdov, trajno spremljanje stanja ter prilagojeno ukrepanje.

Podroben program konference je objavljen na spletni strani http://web.bf.uni-lj.si/go/varovalnigozd/. Možnost udeležbe in pridobitve dodatnih informacij za novinarje bo v četrtek 12.4. v Soteski (če se peljemo iz smeri Bleda proti Bohinju, za Obrnami, ko pridemo v Sotesko, pred mostom zavijemo na gozdno cesto desno. Dobimo se ob 14:00 uri. Nato pot nadaljujemo po gozdni cesti, ki poteka med Savo in železnico približno 300m in gremo skozi podhod pod železnico v gozd) in v petek 13.4. na Oddelku za gozdarstvo (velika predavalnica G6) ob 13. uri.

Kontaktna oseba:

Dušan Roženbergar

Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire

Biotehnična fakulteta

Večna pot 83

1000 Ljubljana

tel.: 041 895 775

e-mail: dusan.rozenbergar@bf.uni-lj.si