Odziv na NK Greenpeace
V Termoelektrarni Šoštanj smo bili zgroženi, s kakšno lahkotnostjo so bile podane posamezne trditve na novinarski konferenci Greenpeacea. V Šaleški dolini že vrsto let opravljamo raziskave in meritve vpliva TEŠ na okolje.
Okoljske problematike smo se v TEŠ lotili z uresničevanjem ekološke sanacije že leta 1987, ko smo sprejeli ekološki sanacijski program. Že takrat smo se zavedali, da je treba nadzirati tudi dejanska onesnaženja v bližnji okolici, obenem pa raziskovati vplive iz onesnaženja, ki so bili povzročeni pred tem obdobjem.
Do danes se je v organizaciji TEŠ nabralo izjemno veliko raziskav o reki Paki in obeh jezerih v Šaleški dolini, predvsem glede usedanja trdnih snovi iz atmosfere, kislosti padavin, stanja onesnaženja tal, stanja gozdov in drugih rastlin ter tudi živali.
Opravljane so bile tudi raziskave s čebelami, ki so narejene na vzorčenju medu in vetrnega prahu na širokih površinah, s čimer nadgrajujejo podatek točkastih imisijskih postaj, kjer se meritve izvajajo na istem mestu. Danes imamo osem ekoloških imisijskih postaj za nadzor kakovosti zraka, na katerih kontinuirano merimo pretežno žveplov dioksid, na mnogih pa tudi dušikove okside, prašne delce in ozon. Iz podatkov, ki so že vrsto let tudi na spletni strani (http://www.okolje.info/), lahko vsakdo pridobi informacije o trenutni kakovosti zraka in se seznani tudi z vsemi poročili od leta 2002 naprej.
In kar je najpomembneje, na temo vplivov na okolje, zdravje ljudi,...so bile opravljene že številne raziskave. V prilogi pošiljamo tudi izjavo podjetja Erico, ki je opravljalo večino teh raziskav. Ena izmed opravljenih raziskav kaže, da je specifična umrljivost vseh umrlih v UE Velenje, za vse bolezni in zunanje vzroke 7,88 in sicer: za bolezni srca in ožilja 3,12, za bolezni dihal 0,65 in zaradi raka sapnika, sapnic in pljuč 0,45. Povedano v absolutnih številkah pomeni, da je za z respiratornimi boleznimi povezanimi vzroki umrlo skupaj 49 ljudi (in sicer od tega zaradi bolezni dihal 29, zaradi raka sapnika, sapnic in pljuč pa 20 ljudi). Izvedena je bila primerjava umrljivosti med UE Velenje in celotno regijo Celje, ki ni v vplivnem območju TEŠ. Primerjava kaže, da je bila celotna umrljivost v UE Velenje nižja od Celjske regije. Primerjava po posameznih boleznih pokaže, da je v Velenju nižja umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja, raka sapnika, sapnic in pljuč. Umrljivost zaradi bolezni dihal v UE Velenje je v primerjavi s Celjsko regijo bistveno nižja (20 do 45 odstotkov!) v obdobju od 2005 do 2009, v letu 2010 pa izenačena.
Prav tako nobena izmed nam dostopnih študij o pojavnosti raka ne izkazuje razlik v standarizirani incidenčni stopnji med populacijo Šaleške doline in celotno Slovenijo.
Prilagamo pa tudi podatke o kakovosti zraka za različen kraje v Sloveniji, ki jasno kažejo, da so vrednosti NOx in NO2 na merilnih mestih v Šaleški dolini nižje kot v večjih mestih kljub bližini elektrarne.
Poročila in raziskave Greenpeace bomo preučili in se z ustreznimi postopki tudi odzvali.
Dodatne informacije: janja.strigl@te-sostanj.si
##
Kakovost zraka v nekaterih slovenskih krajih leta 2010
Vir:REPUBLIKA SLOVENIJA - MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE
Pregled koncentracij različnih onesnaževal v letu 2010
| SO2 leto Cp (μg/m3) | NO2 leto Cp (μg/m3) | NOx leto Cp (μg/m3) | PM10 leto Cp (μg/m3) | |
| Ljubljana Bežigrad | 2 | 35 | 64 | 30 |
| Celje | 6 | 26 | 53 | 32 |
| Maribor | Ni meritev | 34 | 64 | 33 |
| Trbovlje | 3 | 20 | 40 | 34 |
| Šoštanj | 7 | Ni meritev | Ni meritev | Ni meritev |
| Velenje | 2 | Ni meritev | Ni meritev | Ni meritev |
| Škale | 4 | 8 | 9 | 23 |
| Zavodnje | 6 | 4 | 6 | Ni meritev |
Cp - povprečna koncentracija
Mejne, alarmne, dopustne in ciljne vrednosti ter sprejemljiva preseganja koncentracij za
leto 2010
žveplov dioksid (µg/m3) - 20 (MV) leto
dušikov dioksid (µg/m3) - 40 (MV) leto
dušikov oksid (µg/m3) - 30 (MV) leto
delci PM 10 (µg/m3) - 40 (MV) leto
Komentar:
Imisijske koncentracije SO2 v Šaleški dolini so bile leta 2010 primerljive z drugimi slovenskimi kraji V letu 1992 so bile srednje letne koncentracije SO2 v Velenju 20 v Šoštanju 53, V Zavodnjah pa 55 µg/m3. Učinek ekološke sanacije je očiten.
V Šoštanju in Velenju do leta 2010 niso potekale meritve PM 10. V Velenju so te meritve začele teči leta 2011. Leta 2010 je bilo v Šaleški dolini samo eno merilno mesto - Škale, kjer so bile vrednosti za četrtino do tretjino nižje kot v Celju, Ljubljani ali Mariboru, čeprav leži točka v vplivnem območju sanacije ugreznin in naj bi bila ena najbolj obremenjenih v Šaleški dolini glede prašenja. Poleg tega je oddaljena od TEŠ manj kot 3 km.
Vrednosti NOx in NO2 so na merilnih mestih v Šaleški dolini nižje kot v večjih mestih kljub bližini elektrarne.
##
Ugotovitve inštituta ERICo, povezane s stanjem okolja v Šaleški dolini v zadnjih 20 letih
Inštitut ERICo že 20 let izvaja raziskave stanja okolja v Šaleški dolini. V tem času smo izvedli raziskave stanja posameznih okoljskih segmentov (tla, vodni viri, rastline, padavine, živalstvo) ter študije posrednih in neposrednih vplivov na ljudi. Najvažnejše so navedene v seznamu v prilogi.
Vse raziskave in študije kažejo izrazito izboljšanje stanja okolja na vplivnem območju TEŠ. Še zlasti očitno se izboljšanje manifestira v gozdnem ekosistemu, katerega vidne poškodbe so sprožile raziskave o vzrokih in posledicah povečanih emisij iz TEŠ. Vsebnosti celokupnega žvepla v iglicah smreke, ki so odličen pokazatelj izpostavljenosti okolja žveplovem dioksidu, so se stalno zmanjševale. Ugotovili smo upad vsebnosti svinca in fluoridov v rogovju srnjakov ter upad vsebnosti svinca ter kadmija v letnicah (branikah) rdečega bora. Upad izmerjenih vsebnosti celokupnega žvepla v iglicah smrek in vsebnosti kovin v branikah ter rogovju srnjakov dokazuje kontinuirano izboljšanje stanja gozdnega ekosistema po zmanjšanju emisij iz TEŠ oz. po izvedbi sanacijskih ukrepov.
Izvajali smo raziskave vsebnosti onesnažil v živilih živalskega izvora, v vrtninah, v ribah iz šaleških jezer in v gozdnih sadežih iz Šaleške doline. Na podlagi pridobljenih rezultatov ugotavljamo, da so vsebnosti kovin v vzorcih tkiv domačih živali, kravjem mleku in kokošjih jajcih bistveno nižje od zakonsko dopustnih vsebnosti in niso omejevale njihove primernosti za prehrano ljudi. Benzo[a] pyrena kot markerja genotoksičnosti in karcinogenosti v skupini PAH-ov v živilih živalskega izvora ni. Ribe iz šaleških jezer so primerne za prehrano ljudi, saj noben vzorec rib ni prekoračeval maksimalno dovoljenih vsebnosti.
Z uporabo pasivnih difuznih vzorčevalnikov smo ugotavljali izpostavljenost ljudi zračnim onesnažilom v odvisnosti od delovnega mesta in od kraja bivanja (ruralno in urbano okolje) ter povezanost izpostavljenosti ljudi zračnim onesnažilom s starostjo, spolom in kajenjem. Rezultati so pokazali, da je bila izpostavljenost ljudi zračnim onesnažilom v Šaleški dolini v letih 2008 in 2009 pod mejnimi vrednostmi, ki jih za posamezna zračna onesnažila določa Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).
Primerjava pojavnosti rakov med Upravno enoto Velenje (občine Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje) in Slovenijo za obdobje 1995 - 2002 je pokazala, da EU Velenje ne odstopa od povprečij v Sloveniji. Trenutno na našem inštitutu izvajamo raziskave v sklopu mednarodnega projekta "Take o Breath! Adaption action to reduce adverse health impacts of air pollution (CENTRAL EUROPE programme)". Kot del raziskave so bili pridobljeni podatki o umrljivosti v Upravni enoti Velenje tudi med leti 2005 in 2010, ki jih je izdelal Zavod za zdravstveno varstvo Celje. Po njihovih podatkih je bilo v letu 2010 absolutno število vseh umrlih v UE Velenje 354. Specifična umrljivost vseh umrlih v UE Velenje, za vse bolezni in zunanje vzroke, je 7,88 in sicer: za bolezni srca in ožilja 3,12, za bolezni dihal 0,65 in zaradi raka sapnika, sapnic in pljuč 0,45. Povedano v absolutnih številkah pomeni, da je za z respiratornimi boleznimi povezanimi vzroki umrlo skupaj 49 ljudi (in sicer od tega zaradi bolezni dihal 29, zaradi raka sapnika, sapnic in pljuč pa 20 ljudi). Izvedena je bila primerjava umrljivosti med UE Velenje in celotno regijo Celje, ki ni v vplivnem območju TEŠ. Primerjava kaže, da je bila celotna umrljivost v UE Velenje nižja od Celjske regije. Primerjava po posameznih boleznih pokaže, da je v Velenju nižja umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja, raka sapnika, sapnic in pljuč. Umrljivost zaradi bolezni dihal v UE Velenje je v primerjavi s Celjsko regijo bistveno nižja (20 do 45%!) v obdobju od 2005 do 2009, v letu 2010 pa izenačena. Prav tako nobena izmed nam dostopnih študij o pojavnosti raka ne izkazuje razlik v standarizirani incidenčni stopnji med populacijo Šaleške doline in celotno Slovenijo.
Ugotavljamo, da se je sočasno z izvajanji ukrepov ekološke sanacije Šaleške doline, bistveno izboljšalo tudi stanje okolja. Šaleška dolina je v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, celih 20 let plačevala strahovit davek za nemoteno oskrbo Slovenije z električno energijo. Emisije koncentracij dimnih plinov so v teh letih pogosto prekoračevale mejne dovoljene vrednosti, tako da so s sirenami opozarjali prebivalce, naj ostajajo v zaprtih prostorih in naj ne odpirajo oken. Velenjsko jezero in reka Paka sta bila onesnažena do takšne mere, da živih bitij v njih ni bilo. Prebivalci Šaleške doline so takrat kot prvi v Sloveniji pričeli z ekološkimi zahtevami in njihove takratne zahteve se uresničujejo skozi vsa leta. Rezultat je permanenten proces sanacije okoljskih vplivov preteklosti in modernizacija tehnologij, ki zagotavljajo sodobno proizvodnjo elektrike z minimiziranjem okoljskih vplivov.
Velenje, 11.6.2012
Direktor:
mag. Marko Mavec