Povezovanje različnih sektorjev omogoča učinkovite ukrepe za krepitev javnega zdravja pri otrocih in mladostnikih
SPOROČILO ZA MEDIJE
16. oktober - Svetovni dan hrane 2012
Prehrana v vzgojno-izobraževalnih ustanovah je pomemben ukrep za zagotavljanje zdravih izbir
Ljubljana, 15. oktober 2012 - Na Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ) vsako leto obeležujemo Svetovni dan hrane, ki letos poteka pod sloganom "Povezovanje v kmetijstvu je ključ za zagotavljanje virov hrane". Potreba po hrani spada med osnovne človeške potrebe in prav zadostna količina pestro sestavljenih obrokov, ki zadovoljijo energijske in hranilne potrebe, vpliva na možnost zdravega in aktivnega življenja vsakega posameznika. Svetovna organizacija za hrano (FAO), ki je ob letošnjem Svetovnem dnevu hrane izpostavila problem zagotavljanja virov hrane v lokalnih okoljih, tako na eni strani izpostavlja problem lakote, na drugi strani pa daje moč povezanemu kmetijstvu, kot ključu za trajno zagotavljanja virov hrane.
V Sloveniji predstavljajo kmetijski, šolski in zdravstveni sektor vzorčni primer, kako lahko s sodelovanjem v različnih projektih, povezovanjem in spodbujanjem različnih deležnikov prispevamo k oskrbi šolskega sistema z lokalnimi viri hrane v skrbi za zdravje otrok in mladostnikov. Vzgojno-izobraževalni zavodi so namreč tista okolja, kjer je mogoče s sistemskimi ukrepi pomembno vplivati na prehranjevalne navade in zdravje celotne populacije otrok in mladostnikov, ugotavlja tudi poročilo Svetovne zdravstvene organizacije. Z dostopom do zdravih izbir v času šolanja ne vplivamo le na dobro prehranjenost za optimalno rast in razvoj ter osvajanje zdravih prehranjevalnih navad, temveč lahko vplivamo tudi na boljši učni uspeh ter celovito doseganje kakovostnega znanja in izobraženosti učencev. Slabo prehranjeni otroci težje sodelujejo v pedagoškem procesu in dosegajo tudi slabše rezultate.
Pomembno je sodelovanje in povezovanje
"Po podatkih IVZ trenutno nekoliko več kot polovici osnovnih šol uspeva vsaj delno vključevati živila iz lokalne pridelave/predelave in tako prispevati h kakovosti ponudbe šolske prehrane ter vračanju javnih finančnih virov v lokalno kmetijstvo in gospodarstvo," je povedala Vida Fajdiga Turk z IVZ in omenila projekt Shema šolskega sadja. "Gre za ukrep skupne kmetijske politike Evropske unije v obliki finančne pomoči državam za nakup svežega sadja in zelenjave šolam, ki ga v Sloveniji zelo uspešno izvajamo. Izvajanje ukrepa ni samo finančna pomoč za brezplačno razdeljevanje svežega sadja in zelenjave učencem, temveč daje tudi velik poudarek pomembnosti vključevanja spremljajočih izobraževalnih in promocijskih aktivnosti," je povedala Vida Fajdiga Turk z IVZ in dodala, da po zadnjih podatkih v programu sodeluje 376 osnovnih šol, te pa uspejo porabiti skoraj 100 % vseh sredstev (več informacij o projektu na spletnih straneh IVZ in Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja).
Pomembna sta tudi projekta Tradicionalni slovenski zajtrk (TSZ) in Dan slovenske hrane. TSZ je vseslovenski projekt, ki se je pričel na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, koordinira pa ga Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS. "Cilj in namen je izobraževanje in osveščanje predšolskih otrok in šolajoče mladine ter vzporedne širše javnosti o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad, prednostih lokalno pridelanih živil domačega izvora, pomenu kmetijske dejavnosti, pomenu čebelarstva, pomenu okolja, gibanja in živilsko-predelovalne industrije v Sloveniji," je pojasnil mag. Matej Gregorič z IVZ in dodal, da bo v letošnjem letu poudarjen pomen samooskrbe, poenostavitve postopkov javnega naročanja za lokalno pridelano hrano v javnih zavodih ter zmanjševanja odpadne embalaže živil in ravnanja z njo. Projekt poudarja tudi izvajanje teh vsebin v okviru šolskega kurikuluma oziroma obšolskih dejavnostih. Zajtrk bo vsako leto izveden vsak tretji petek v mesecu novembru, ta dan pa se bo razglasil tudi kot Dan slovenske hrane. Zajtrk bo tako v letošnjem letu potekal v petek, 16. novembra 2012 (več informacij je na spletni strani projekta).
Tudi sicer prizadevanja za vključitev vsebin zdravja v šolski prostor niso nova. "IVZ si že od svojih začetkov na različne načine prizadeva za to, da bi vsebine zdravega življenjskega sloga našle svoje mesto tako v šolah za starše, vrtcih, kot tudi osnovnih in srednjih šolah. Projekt Zdrav življenjski slog v osnovni šoli se je začel razvijati leta 2008, kot priložnost, da se uspešen sistem dela Zdravih šol prenese na nacionalno raven za vse slovenske šole," pravi dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš z IVZ. Za šole so tako razvite številne modelne učne ure, ki spodbujajo zdravo prehranjevanje med otroki in mladostniki. Več informacij najdete na spletni strani projekta.
Slovenska ureditev šolske prehrane je med najboljšimi v Evropi
Dosedanja ureditev šolske prehrane, kot jo poznamo v Sloveniji, je ena boljših v Evropski skupnosti in širše. "Šole ob upoštevanju trajnostne potrošnje zagotavljajo kakovostno in subvencionirano šolsko prehrano, s katero vplivajo na optimalni razvoj vseh učencev in dijakov, na razvijanje zavesti o zdravi prehrani in kulturi prehranjevanja, na vzgajanje in izobraževanje za odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja in okolja ter ob tem učencem in dijakom omogočajo dostopnost do zdrave šolske prehrane," je razložil pomen urejene šolske prehrane mag. Matej Gregorič z IVZ in dodal: "Organizacija šolske prehrane sledi celovitim Smernicam zdravega prehranjevanja, ki opredeljujejo tudi vzgojno-izobraževalno dejavnost, povezano s šolsko prehrano. Šola otrokom in dijakom organizira malico, ponudi pa lahko do štiri obroke dnevno. Ustreznost kvalitete šolskih obrokov spremljajo IVZ in regijski zavodi za zdravstveno varstvo, rezultati pa kažejo, da je kar dobrih 51 % vseh pregledanih jedilnikov v lanskem šolskem letu doseglo nadpovprečne ocene." Poročilo najdete na spletni strani IVZ.
Družbeni ukrepi, kot je subvencionirana šolska prehrana, so lahko tudi pomemben socialni korektor za vse, ki so socialno-ekonomsko ogroženi. "To velja še posebej v obdobjih krize, kar je v današnji gospodarski situaciji pomemben prispevek države pri zmanjševanju socialnih razlik. Dostopnost programa šolske prehrane v Sloveniji je eden od temeljnih ukrepov države za ohranjanje in izboljševanje zdravih prehranskih navad otrok. Ta pa naj bo tudi dosegljiv, tako da bo subvencionirano zdravo prehranjevanje v šoli omogočal vsem otrokom, ki to potrebujejo, in ne bo ustvarjal nepravičnih razlik v zdravju med posameznimi socialno-ekonomskimi skupinami otrok," navaja dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš z IVZ.
Zdravje v vseh politikah
Zdravje ne nastaja v zdravstvenem sektorju, ampak v največji meri v vseh drugih sektorjih, tam, kjer ljudje živijo, delajo, se igrajo in se imajo radi. "Odgovornost za zdravje zato ni samo odgovornost vsakega posameznika, ampak v pretežni meri celotne družbe. Vlaganje v zdravje posamezne družbe ne pomeni le finančnega vložka, ampak pomeni tudi ekonomsko uspešnejšo družbo in večjo kvaliteto življenja posameznikov," je razložila dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš z IVZ in dodala, da imamo v Sloveniji nekaj zglednih primerov medsektorsko dobro delujočih ukrepov, primere dobre prakse povezovanja kmetijskega, šolskega in zdravstvenega resorja pa je mogoče najti prav v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Publikacijo Vsevladni pristop za zdravje in blaginjo prebivalcev in zmanjšanje neenakosti v zdravju najdete na spletni strani IVZ.
###
Dodatne informacije:
Odnosi z javnostmi
Nuša Kerč
Telefon: 01 2441 479,
Mitja Vrdelja,
Telefon: 01 2441 572,