O-STA

Sporočilo za medije po novinarski konferenci o uporabi prepovedanih drog v Sloveniji

Nacionalno poročilo 2012 o stanju na področju prepovedanih drog

NAJBOLJ RAZŠIRJENA DROGA JE MARIHUANA

Izpostavitev problema uporabe več drog hkrati in potrebe po nadgradnji programov za zmanjševanje škode in prestrukturiranje programov pomoči

Ljubljana, 15. november 2012 - Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ) je v letih 2011 in 2012 izvedel doslej največjo anketo o uporabi alkohola, tobaka in drugih drog med prebivalci Slovenije, katere rezultati so predstavljeni v Nacionalnem poročilu 2012 o stanju na področju prepovedanih drog v Republiki Sloveniji. Podatki kažejo, da je med splošno populacijo najbolj razširjena uporaba marihuane, ki jo je uporabilo 15,8 odstotka ljudi. Marihuano v večji meri uporabljajo moški kot ženske, poleg tega je uporaba razširjena predvsem med mlajšimi odraslimi. Anketa je opozorila tudi na uporabo več drog hkrati. Izsledki raziskave med uporabniki programov zmanjševanja škode, so pokazali, da se zmanjšuje uporaba heroina, iščejo se nadomestki, kot so sintetične droge, mešanice zdravil.

IVZ je v letih 2011 in 2012 izvedel Anketo o uporabi tobaka, alkohola in drugih drog, v kateri je sodelovalo prek 7.000 prebivalcev Slovenije, starih od 15 do 64 let. "Z anketo smo ugotovili, da je 16 % prebivalcev Slovenije kadar koli v življenju že uporabilo katero izmed prepovedanih drog. Med njimi jih je največ, in sicer 15,8 %, uporabilo marihuano ali hašiš. Kokain sta uporabila 2,1 % prebivalcev Slovenije, enak odstotek ljudi je uporabilo ekstazi, LSD je uporabil 1 % ljudi, amfetamine in heroin pa manj kot odstotek. Več drog hkrati ob eni priložnosti pa je uporabilo kar 6,4 % ljudi," je povedala Romana Štokelj z IVZ in opozorila na problem pojava uporabe več drog hkrati, ki je še posebej značilen za mlajše odrasle: "Uporaba več drog hkrati pri mlajših odraslih je lahko znak za že uveljavljene vzorce uporabe več različnih drog, ki je zelo pogosto povezana tudi s čezmernim pitjem alkohola. Zaradi večjih tveganj in dolgoročnih posledic za zdravje uporabnikov ter drugih posledic, ki jih prinaša uporaba več drog hkrati, bi bilo treba ta pojav zato v prihodnje pozorneje spremljati."

Med splošno populacijo je sicer najbolj razširjena uporaba marihuane. Primerjava z Evropsko unijo pokaže, da je razširjenost uporabe marihuane in tudi nekaterih drugih drog nižja od evropskega povprečja. Sicer pa marihuano v večji meri uporabljajo moški kot ženske, poleg tega je uporaba razširjena predvsem med mlajšimi odraslimi. Čeprav je marihuana najbolj razširjena droga v Sloveniji, pa več kot dve tretjini ljudi nasprotujeta temu, da bi bila uporaba te droge dovoljena.

Programi zdravljenja odvisnosti od prepovedanih drog

"Po podatkih, zbranih s pomočjo vprašalnika Evidenca obravnave uživalcev drog, je bilo v 17 centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog in Centru za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog Psihiatrične klinike v Ljubljani v letu 2011 evidentiranih 3.021 ljudi, od katerih jih je bilo 2.500 vključenih v neprekinjeno vzdrževalno zdravljenje, 521 ljudi pa je bilo v letu 2011 prvič ali ponovno vključenih v program zdravljenja. Povprečna starost prvič ali ponovno vključenih je bila 30,58 leta, po spolu pa je bila večina uporabnikov moških (78 %)," je povedal Milan Krek z IVZ. Podatki za prvič ali ponovno vključene v program zdravljenja kažejo, da je bil heroin tista glavna droga, zaradi katere je največ uporabnikov v letu 2011 iskalo pomoč. V primerjavi s prejšnjimi leti se beleži upad deleža uporabnikov, ki iščejo pomoč zaradi težav z uporabo heroina, in porast deleža tistih, ki pomoč iščejo zaradi težav z uporabo kanabisa.

"Način in vrsta uporabe posamezne droge se je spremenila, vedno večji delež uporabnikov drog išče pomoč v programih pomoči zaradi težav, povezanih z uživanjem marihuane, upada pa uporaba heroina. Zato je treba ustrezno prilagoditi programe pomoči, zagotoviti dodatna sredstva za te programe ter druge pristope v sistemu obravnave uživalcev drog in ustrezno usposobiti kadre," je opozoril Milan Krek z IVZ.

Zastrupitve in smrti zaradi prepovedanih drog v letu 2011

Urgentne internistične ambulante v Ljubljani so v letu 2011 obravnavale 43 bolnikov zaradi zastrupitev s prepovedanimi drogami. V letu 2011 je bilo obravnavanih veliko več primerov zastrupitve z ekstazijem, amfetamini in s kanabisom kot leta 2010, ko so prevladovale zastrupitve s heroinom. V letu 2011 je bilo v Sloveniji v Zbirki podatkov o umrlih zaradi uporabe prepovedanih drog registriranih 24 neposrednih smrti. Umrlo je 19 moških in 5 žensk. Najpogostejša prepovedana droga, ki je povzročila zastrupitev, je bil heroin, sledita metadon in kokain.

Problematična uporaba drog med uporabniki programov zmanjševanja škode v Sloveniji

"S pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika smo v obdobju od novembra 2011 do januarja 2012 izvedli raziskavo, s katero smo pridobili podatke o profilu uporabnikov drog, ki iščejo pomoč v programih zmanjševanja škode in jih po definiciji različnih strok uvrščamo med problematične uporabnike drog. V raziskavo so bili vključeni 204 uporabniki programov zmanjševanja škode na področju drog s celotnega območja Slovenije", je povedala dr. Ines Kvaternik z Zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV) Koper. V ciljno skupino problematičnih uporabnikov drog so bili po priporočilih Agencije EU za droge (EMCDDA) vključeni uporabniki, ki redno in dolgotrajno uživajo heroin, kokain, amfetamine in metadon ter katerih prevladujoč način uporabe droge je vbrizgavanje.

Med uporabniki programov zmanjševanja škode je zelo pogosta uporaba več kot ene droge hkrati. Če je za leto 2010 veljalo, da med uporabniki še vedno prevladuje uporaba heroina (66 %), čemer so sledili kokain (44 %), marihuana (41 %), sintetične droge (14 %) in alkohol (47 %), se je v letu 2011 situacija zelo spremenila. Izsledki raziskave kažejo, da se je v letu 2011 bistveno povečala uporaba vseh drog razen heroina. "To je verjetno posledica slabše dostopnosti heroina in njegove slabše kakovosti. In podobno kot v nekaterih drugih državah Evropske unije se verjetno tudi v Sloveniji pomanjkanje heroina odraža v iskanju nadomestkov in v večji uporabi nekaterih drugih drog, kot so sintetične droge, mešanice zdravil", je pojasnila dr. Ines Kvaternik z ZZV Koper in dodala: "Sicer pa jih med uporabniki programov zmanjševanja škode 61 % uporablja heroin, 60 % kokain, 62 % konopljo, 30 % sintetične droge, zelo pa je porasla uporaba alkohola (69 %). Kar 80,4 % uporabnikov omenjenih programov uporablja substitucijska zdravila (metadon, suboxon, substitol), 60,8 % anketiranih uporablja tudi druga zdravila, in sicer hipnotike (dormikum, sanval) in benzodiazepine (apaurin, xanax, helex)."

Nadgradnja programov zmanjševanja škode v Sloveniji

Uporabniki programov zmanjševanja škode v Sloveniji so kljub sorazmerno dolgi tradiciji izvajanja programov zmanjševanja škode in sorazmerno dobri pokritosti s programi večinoma podvrženi prenekaterim tveganim situacijam, ki so vezane na načine uporabe drog. "To gotovo pomeni, da se bodo morali v prihodnje usmeriti tudi v druge aktivnosti, ki so vezane na spreminjanje ravnanja z uporabljenimi iglami in s pripomočki za injiciranje pa tudi na spodbujanje uporabnikov k uporabi kondomov. Glede na to da se omenjena populacija stara in da ima vedno več kombiniranih potreb in zdravstvenih težav ter težav z nastanitvijo, bo treba razmišljati o večjem številu zavetišč za brezdomne uporabnike drog in vzpostavitvi stanovanjskih skupin za uživalce drog. Vzpostavitev varne sobe za injiciranje drog bi gotovo pripomogla, da bi bili cilji zmanjševanja škode v večji meri tudi doseženi, je opozorila dr. Ines Kvaternik z ZZV Koper.

V lanskem letu za reševanje problematike drog prek 10 milijonov evrov

V letu 2011 so bile sprejete spremembe in dopolnitve Kazenskega zakonika, ki zajemajo tudi oba člena, ki urejata problematiko prepovedanih drog. Po novem dopuščajo pridobitev in omogočanje uporabe prepovedanih drog pod določenimi pravnimi in zdravstvenimi pogoji, s čimer se omogoča vzpostavitev varnih sob za injiciranje. Julija letos je Vlada RS sprejela Nacionalno strategijo na področju preprečevanja in zatiranja kriminalitete, ki zajema tudi področje drog, poleg tega je v letu 2011 dopolnila Uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog z novo snovjo, mefedronom. "Na osnovi razpoložljivih podatkov se lahko oceni, da je bilo v letu 2011 reševanju problematike na področju prepovedanih drog namenjenih vsaj 10,416.949,61 evra. V ta znesek so tokrat prvič zajeta tudi finančna sredstva, ki jih za reševanje problematike na področju prepovedanih drog namenjajo mestne občine," je povedal Milan Krek z IVZ.

###

Dodatne informacije:

Inštitut za varovanje zdravja RS

Odnosi z javnostmi

Nuša Kerč

Telefon: 01 2441 479

E-pošta: nusa.kerc@ivz-rs.si