Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, 2024

Prešernov dan je praznik slovenske kulture od leta 1945, leto pozneje je postal državni praznik, leta 1991 pa tudi dela prost dan.

Založništvo

1.562 založnikov, med njimi 306 samozaložnikov, je izdalo 5.877 naslovov tiskanih knjig in brošur, od tega je bilo 68,6 % izvirnih slovenskih del in 31,4 % prevodov. Med izdanimi deli je bilo 81,2 % prvih izdaj in 18,8 % ponatisov. Od skupnega števila izdanih naslovov knjig in brošur je bilo 2.013 leposlovnih del, delež slovenskih avtorjev je znašal 55,3 %, delež tujih pa 44,7 %.

Med poezijo, namenjeno odraslim (skupno 276 naslovov), je bilo 87 % slovenskih del, pri delih s poezijo za otroke in mladino je bil delež slovenskih avtorjev 65-odstoten.

Knjižnice

Splošne knjižnice - te so organizirane v mrežo 283 krajevnih knjižnic in 13 bibliobusov - so imele skoraj 416.000 vpisanih članov, približno 70 % je bilo odraslih, okrog 30 % pa mlajših od 15 let. Število letno izposojenega gradiva znaša 45 knjig oz. brošur na člana.

Poleg splošnih so del slovenske mreže knjižnic še Narodna in univerzitetna knjižnica ter 923 šolskih, 149 specialnih, in 129 visokošolskih knjižnic.

Kulturna vključenost prebivalstva

Tretjina vprašanih oseb (33 %) je odšla na vsaj eno kulturno prireditev, med temi so bili najbolj priljubljeni koncerti, sledile so gledališke predstave.

Kino je vsaj enkrat obiskalo 22 % oseb, v največjem deležu mladi od 16 do 24 let (47 %), medtem ko je vsaj enkrat obiskalo/šlo v kino/ko si je vsaj en film v kinodvorani ogledalo le 5 % starejših od 65 let.

Muzejska in galerijska dejavnost

Muzeji in galerije so v svojih prostorih pripravili 1.005 razstav in dodatno še 123 e-razstav za virtualni prostor. Poleg razstav so te ustanove obiskovalcem ponudile še skoraj 39.000 različnih izobraževalnih programov (med njimi je bilo največ vodenih ogledov) in 323 e-dogodkov za virtualni prostor.

Kultura na odrih

Kulturni domovi, gledališča, operi in glasbene ustanove so na svojih odrih izvedli 24.347 prireditev. Približno polovica (49 %) jih je nastala v lastni produkciji in koprodukciji, preostalo so bile prireditve gostujočih izvajalcev oz. ansamblov.

Nekatere kulturne ustanove ponudijo obiskovalcem tudi brezplačne prireditve. Takih je bilo 6.743 ali okoli 28 % vseh, večino brezplačnih prireditev so pripravili kulturni domovi.

Prireditve v kulturnih ustanovah so pritegnile skupno 3,6 milijona obiskovalcev, posamezno pa povprečno 149.

Festivali kulture

Kulturne ustanove so organizirale 187 festivalov, na njih se je zvrstilo 6.262 prireditev. Največ festivalov so pripravili kulturni domovi in centri za kulturo (126).

Pestrost festivalskega dogajanja potrjuje podatek pri kategoriji "drugo": 41 festivalov - s 36 % vseh festivalskih prireditev - so kulturne ustanove opisale kot otroški, mladinski, literarni, intermedijski, vizualni, festival zvočnih sprehodov, etnološki ipd.

Filmska umetnost

Filmski delavci so ustvarili 30 celovečernih filmov ter 79 kratko- in srednjemetražnih filmov. Distributerji filmov so zagotovili prikaz 32 slovenskih in 388 tujih filmov v kinematografih, skupno so našteli 1,8 milijona gledalcev:

· slovenske filme si je ogledalo 315.084 oseb - posameznega v povprečju 9.846 gledalcev,

· tuje filme pa 1.529.346 oseb - vsak film torej v povprečju 4.296 gledalcev.

Značilni poklici v kulturi

Med zaposlenimi in samozaposlenimi je bilo konec leta 16.086 oseb, ki so opravljale enega od dvajsetih značilnih poklicev s področja kulture. Toliko jih je bilo namreč takrat vpisanih v Statistični register delovno aktivnega prebivalstva. 62,7 % teh oseb je bilo zaposlenih, 37,3 % pa samozaposlenih.

Kultura po dejavnostih

Kulturne dejavnosti v širšem pomenu - t. i. kulturno-kreativni sektor (KKS) - pa dajejo kruh še osebam s poklici, ki jih ne prištevamo med značilne za kulturo. Konec leta 2022 je bilo v teh dejavnostih zaposlenih ali samozaposlenih 28.792 oseb, kar je predstavljalo okrog 3 % vseh delovno aktivnih oseb v Sloveniji.

Koliko denarja namenimo za kulturo?

Država je v 2022 namenila za kulturo - tj. za delovanje knjižnic, muzejev, galerij, gledališč, za koncertno, odrsko in filmsko produkcijo, spomenike in spominske hiše, kulturna praznovanja, subvencije umetnikom, za storitve radia, televizije in založništva - skupno 293 milijonov evrov. Celotni izdatki države za kulturo so torej znašali 256 evrov na prebivalca, posameznik pa je za kulturo porabil v povprečju 218 evrov.