11. februar, mednarodni dan žensk in deklet v znanosti
Generalna skupščina Združenih narodov je 11. februar razglasila za mednarodni dan žensk in deklet v znanosti. Glavni namen tega dne je spodbuditi dekleta, da se odločijo za kariero raziskovalk, ter zagotoviti možnosti za njihovo enakopravno udejstvovanje. Pobrskali smo po statističnih podatkih, da bi izvedeli, kaj nam lahko povedo o ženskah in dekletih v znanosti.
Med mlajšimi doktorji znanosti delež žensk višji
Leta 2022 je v Sloveniji prebivalo 6.205 doktoric znanosti, kar je predstavljalo 44-odstotni delež med doktorji znanosti v državi. Med doktorji znanosti, mlajšimi od 50 let, je bilo razmerje med spoloma precej uravnoteženo, med starejšimi z doktoratom znanosti pa je bil delež žensk precej manjši - v starostni skupini 65 let ali več jih je bilo 27 %.
Med novimi doktorji znanosti polovica žensk
V letu 2022 je doktorski študij zaključilo 452 študentov, od tega je bila polovica študentk. Delež žensk med novimi (tj. tistimi, ki so pridobili doktorski naziv v posameznem letu) doktorji znanosti se je v zadnjih 40 letih povečal za 35 odstotnih točk. Na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja je bilo med novimi doktorji znanosti le peščica žensk (18 %), do leta 1991 je ta delež zrasel na 27 %. Trideset let pozneje je razmerje med spoloma bolj uravnoteženo.
Ta delež pa se precej razlikuje po posameznih področjih izobraževanja. Delež žensk med novimi doktorji znanosti je bil v letu 2022 največji na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterine (80 %), najmanjši pa na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) (15 %).
Doktorice znanosti zaslužijo v povprečju za 12 % manj kot moški z isto izobrazbo
Povprečna mesečna bruto plača doktoric znanosti v Sloveniji je leta 2022 znašala 4.001 EUR. Njihove plače so bile v povprečju za skoraj 12 % nižje od moških z doktoratom znanosti. Najnižjo plačo so prejele doktorice znanosti s področja izobraževalnih ved, kjer je bila plačna vrzel med spoloma največja (19,3 %), precej podobno je bilo pri doktoricah znanosti s področja IKT. Najvišjo plačo pa so prejele doktorice znanosti s področja zdravstva in socialne varnosti (4.994 EUR), a še vedno za skoraj 13 % nižjo od kolegov. Najmanjšo plačno vrzel med spoloma (okrog 8 %) smo zaznali pri doktorjih znanosti s področja kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva.
Delež žensk med visokošolskimi učitelji se z vsako naslednjo stopnjo akademskega naziva zmanjšuje
V študijskem letu 2022/23 je bilo med 3.168 visokošolskimi učitelji 47 % žensk. Ta delež je bil z višjo stopnjo akademskega naziva manjši. Med docenti je bilo žensk 47 %, med rednimi profesorji pa deset odstotnih točk manj.
Med raziskovalci tretjina žensk
Leta 2021 je bilo med zaposlenimi v raziskovalno-razvojni dejavnosti (RRD) v Sloveniji 16.282 raziskovalcev, od tega 34 % raziskovalk. Po deležu žensk med raziskovalci se je Slovenija uvrstila v povprečje držav EU (34 %). Največji delež žensk med raziskovalci v EU-27 je imela Latvija, skoraj polovico, najmanjši pa je bil na Češkem, 27-odstoten.
Največji delež žensk med raziskovalci na področju medicine
Po posameznih področjih RRD je bilo precej razlik v razmerju med spoloma. Delež raziskovalk je bil najvišji na področju medicine (61 %), najnižji pa na področju tehniških in tehnoloških ved (20 %).