MARIBOR 2012: otvoritev Kultrurne ambasade Latvije, vabilo k ogledu Kontroverzne zgodovine in več o Pomenu kulturne diplomacije

POMEN KULTURNE DIPLOMACIJE

Včeraj je v Vetrinjskem dvoru, na sedežu zavoda MARIBOR 2012 - Evropska prestolnica kulture, potekala okrogla miza, na kateri so veleposlanika Republike Madžarske in Zvezne republike Brazilije ter direktor British Council Slovenija in predsednik skupine EUNIC v Sloveniji kulturno diplomacijo predstavili kot izjemno učinkovito sredstvo povezovanja med narodi. V pozdravnem nagovoru pa je generalna direktorica Zavoda dr. Suzana Žilič Fišer še posebej izpostavila pomen Kulturnih ambasad, programske entitete, ki bo, po mariborskem zgledu, zaživela v prihodnjih prestolnicah kulture.

"Kulturno sodelovanje odpira vrata na mnogih ravneh, potrebno je iskati stičišča" je uvodoma poudarila generalna direktorica in dodala, "da je Evropska prestolnica kulture MARIBOR 2012 postavila izhodišča, morda temelje, za sodelovanje v prihodnje" ter ob tem izrazila željo, da bi vzpostavljena infrastruktura in mreža odnosov služila vsem, še posebej pa organizacijam in posameznikom, ki so kulturo prepoznale kot polje povezovanja. Formo Kulturnih ambasad, ki jih je kot prva v program umestila prav mariborska prestolnica, je pohvalil tudi István Szent-Iványi, veleposlanik Republike Madžarske v Sloveniji. "Kulturne ambasade" so način, sredstvo, kako postaviti stvari na pravo mesto. S pomočjo tega programa, smo točno vedeli "kdaj" in "kje" se bomo predstavili, zato je bilo bistveno lažje načrtovati "kako" se bomo predstavili".

Vsi sodelujoči so se strinjali, da je kulturna diplomacija pomembna tudi zaradi pozitivnega učinka na gospodarstvo, a da je smiselno ločiti med kulturno diplomacijo in siceršnjimi (kulturnimi) odnosi ali izmenjavami. Slednji so običajen vsakodnevni pojav, medtem pa ima kulturna diplomacija še druge pomene. Na primeru Brazilije je Gilberto Fonseca Guimarães de Moura, veleposlanik Zvezne republike Brazilije v Sloveniji, pojasnil, da prav skozi kulturo njegova država svetu sporoča, da ni znana le po neskončnih peščenih plažah, karnevalu in turističnih destinacijah. "Kulturna diplomacija ni dogodek, ampak proces", pa je k veleposlanikovemu primeru dodal James Hampson, direktor British Council Slovenija in predsednik skupine EUNIC v Sloveniji.

Secesijska arhitektura v Rigi - otvoritev Latvijske kulturne ambasade

Od 15.00, v torek, 4. decembra 2012, do nedelje, 30. decembra 2012, Maribor, Vetrinjski dvor

Z uveljavitvijo secesijskega sloga ob koncu 19. in v 20. stoletju je v arhitekturi zavladalo prepričanje o pomembnosti sodobnega oblikovanja. Zgradbe, na katere je vplival secesijski slog, v mestni veduti izstopajo s svojimi izvirnimi, polnimi in izrazitimi pročelji. Vendar se bistvo secesijskega sloga ne skriva v umetelnem okrasju, saj se okrasje, značilno za secesijski slog, pogosto neopazno zlije s preostalo arhitekturno zasnovo. Secesijski slog je sledil kreativnemu vodilu opaznega poudarjanja uporabnih gradnikov zgradbe, tj. uporabnega načrtovanja, osnovnih gradnikov, uporabe materialov ipd. Prav tako se je z nastopom secesijskega obdobja v arhitekturi uveljavila vrsta izvirnih oblikovnih pristopov, kot npr. secesijski slog s poudarkom na eklektičnem okrasju, racionalni secesijski slog ter nacionalni romanticizem. V arhitekturi latvijske prestolnice Rige pa prevladuje morda najbolj značilna različica secesijskega sloga, t. i. navpični slog.

Razvoj secesijskega sloga v Rigi je sovpadal z nepričakovano rastjo mestnih površin, ki je vodila v bliskovito porast mestnega prebivalstva. V samo nekaj letih je v mestu zraslo več kot sto večnadstropnih betonskih zgradb. Tako je središče Rige že v začetku 20. stoletja dobilo podobo, ki jo poznamo še danes. Skoraj 40 odstotkov zgradb v urbanih naseljih mestnega jedra je zgrajenih v secesijskem slogu - veliko več kot v kateremkoli mestu na svetu.

Domači arhitekti so v Rigi doživljali svoja najbolj plodna obdobja, zato ne preseneča, da so številne dih jemajoče zgradbe v Rigi še danes poimenovane po največjih latvijskih arhitektih, med katere sodijo Konstantis Pekšens, Janis Alksnis, Oskars Bars, Rudolf Dohnberg in številni drugi. Skoraj vsi arhitekti so bili diplomanti Politehničnega inštituta v Rigi.

Kontroverzna zgodovina, film Inare Kolmane in Uldisa Neiburgsa

ob 16.30, v torek, 4. decembra 2012, Maribor, Vetrinjski dvor

V Latviji spomine na grozote 2. svetovne vojne spremljajo številni sporni zgodovinski dogodki, ki se jih narodi, živeči v Latviji, torej Latvijci, Rusi in Judje, spominjajo na različne načine. Film skozi oči treh glavnih likov obravnava zgodovinske dogodke in poskuša ugotoviti, zakaj se spomini različnih skupin med seboj tako očitno razlikujejo. Zgodovinski dogodki, ki se jih skupina ljudi spominja z odobravanjem in spoštovanjem, lahko pri drugi skupini vzbujajo boleče spomine. Film prikazuje življenja treh likov: Latvijca, ki je doživel in izkusil grozote sovjetske nadvlade v Latviji; Juda, ki je v Latviji preživel holokavst ter moža ruskih korenin, ki so ga Nemci v Latviji zajeli med vojno, po vojni pa je ostal v Latviji in doživel sovjetsko okupacijo Latvije l. 1945. Tri različne zgodovinske resnice, trije različni spomini na dolgotrajno vihro represivnega in nasilnega okupacijskega režima.

Zavrtimo skupaj!