MARIBOR 2012: Razstava slovenske umetnosti 'Skoraj pomlad', Še v januarju razstava 'Uf, industrija, skrivnosti lepote, tovarna Zlatorog Maribor', 'European Eeyes on Japan' in 'Kassaboys: Umetniške uniforme'
RAZSTAVA SLOVENSKE UMETNOSTI SKORAJ POMLAD
Do 24. februarja se v nekdanjem slavnem Hotelu Slavija, obnovljenem in obujenem iz obskurnosti, v 11. nadstropju, visoko nad mestom predstavljajo slovenski umetniki prihodnosti. Izbor okoli 20 najprodornejših akterjev sodobne vizualne umetnosti predstavlja hkrati najnovejšo zgodovino in možen pogled v prihodnost.
Umetnostna galerija Maribor ob zaključku Evropske prestolnice kulture Maribor 2012 predstavlja pregled likovne umetnosti XX. stoletja od impresionistov do retroavantgardistov v sodelovanju z osrednjimi slovenskimi galerijami in muzeji ter odpira poglede na nove prakse slovenskih vizualnih umetnikov XXI. stoletja. Umetnostna galerija Maribor je želela v načrtovani novi galeriji v letu 2012 predstaviti vrhunce slovenske umetnosti iz svoje obsežne zbirke ter tako prvič vzpostaviti dolgo pričakovano stalno postavitev. Zaradi zamika v realizaciji nove zgradbe UGM in z idejo po simbolni združitvi celotnega slovenskega umetniškega prostora v Mariboru sedaj UGM predstavlja pregled slovenske likovne umetnosti zadnjih 100 let iz zbirk okoli dvajset slovenskih muzejev in galerij, od Narodne in Moderne galerije, Obalnih galerij, do Miklove hiše v Ribnici in Galerije Murske Sobote ter drugih. V iskanju novih perspektiv za prihodnost UGM ob zaključni razstavi leta 2012 odpira nov prostor za umetnost. V nekdanjem slavnem Hotelu Slavija, obnovljenem in obujenem iz obskurnosti, se v 11. nadstropju, visoko nad mestom predstavljajo slovenski umetniki prihodnosti. Izbor okoli 20 najprodornejših akterjev sodobne vizualne umetnosti predstavlja hkrati najnovejšo zgodovino in možen pogled v prihodnost.
100 let slovenske umetnosti je razdeljenih na dva dela: na 20. in 21. stoletje. 20. stoletje sledi kronološkemu pregledu slovenske umetnosti od impresionistov do konca stoletja. Med gostujočimi muzeji in galerijami osrednjo mesto zastopata Moderna galerija z velikimi imeni, kot so Marij Pregelj, Gabrijel Stupica in Zoran Mušič. Druge zbirke prepoznavamo po odličnih segmentih slovenske umetnosti, kot na primer Narodno galerijo s predstavniki slovenskega impresionizma Rihardom Jakopičem, Matijo Jamo, Ivanom Groharjem in Matijo Sternenom, Obalne galerije z umetnostjo 80ih, Galerijo Miklova hiša s kiparstvom s konca stoletja ter zbirko Akademije za likovno umetnost in oblikovanje z deli njenih profesorjev. Razstava v UGM tako v enem prostoru združuje dela, ki običajno niso razstavljena skupaj in v novih konstelacijah omogočajo sveže polje diskusij. Ob kronološkem pregledu razstava razkriva izbrane posebnosti, sobo, namenjeno izbranim tematskim poudarkom, ki se bo tekom razstave spreminjala: v začetni postavitvi je to t.i. Mariborska soba. 21. stoletje izpostavlja najzanimivejša imena sodobne umetniške produkcije. To so imena, ki za seboj puščajo sledi in katerih dela so že del zgodovine slovenske umetnosti, čeprav so jasno uprta v prihodnost: od umetnikov srednje generacije Vadima Fiškina, Nike Špan in Nataše Prosenc do mlajših vzhajajočih zvezd Jasmine Cibic, Jaše, Petra Koštruna in drugih.
Izmed mnogih pomenov pomladi je najmočnejša med njimi obljuba pričakovanja. Prastar zapis večnega nadaljevanja in prihoda ponovnega začetka. Kljub negotovosti nas prav pričakovanje požene na še tako negotovo pot. V pričakovanju novih začetkov in razcveta vas UGM vabi na 100 let slovenske umetnosti!
ŠE V JANUARJU RAZSTAVA UF, INDUSTRIJA, SKRIVNOSTI LEPOTE, TOVARNA ZLATOROG MARIBOR
Konec januarja se zaključuje razstava Uf, industrija, skrivnosti lepote, tovarna Zlatorog Maribor. Tovarna Zlatorog je bila eno najstarejših industrijskih podjetij v Mariboru in Sloveniji. Razvila se je iz milarne na Rotovškem trgu, ki jo je leta 1878 kupil Karl Bros. Leta 1905 je proizvodnjo preselil na zemljišče, kjer se je pozneje razvila in razširila Tovarna Zlatorog. Leta 1920 so začeli v njej izdelovati pralno milo Zlatorog.
Med letoma 1946 in 1951 je bila ena najpomembnejših kemičnih tovarn v Jugoslaviji. Poznali so jo po kozmetiki, pralnih praških, čistilnih sredstvih, zobnih pastah itd. Po obsegu izdelave in prodaje pralnih praškov je bila med vodilnimi v Jugoslaviji in v Srednji Evropi. Leta 1957 je podpisala licenčno pogodbo s tovarno H. Schwarzkopf iz Hamburga in začela izdelovati šampone, barve in lake za lase. V začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja je prva v Jugoslaviji razvila proizvodnjo deodorantov. V sodelovanju s podjetjem Margaret Astor je izdelovala dekorativno in preparativno kozmetiko. Po raznih licencah so izdelovali preparate za sončenje, zobne paste, kreme za roke, sami so razvili žensko in moško kozmetično kolekcijo. Leta 1990 je 51 odstotkov vrednosti tovarne, takrat ene večjih in modernejših v Srednji Evropi, kupil koncern Henkel in leta 1996 še preostalih 49 odstotkov. V začetku 21. stoletja je bila družba Henkel-Slovenija največji izvoznik na mariborskem področju.
Z inovativnimi arhitekturnimi in oblikovnimi prijemi govori razstava o zgodovini tovarne in njenih produktih. Predstavlja nekdanjo modernost, ki je bila povezana s pojmom Evropa. Modernost je prežemala proizvodni proces, proizvode in propagando ter v ničemer ni zaostajala za tedanjimi mednarodnimi trendi. Odpiralni čas: pon.-pet.: 8.00-17.00; sob.: 8.00-12.00
razstavi 'european eyes on japan' in 'KASSABOYS: UMETNIŠKE UNIFORME' v vetrinjskem dvoru do 15. januarja
Slovenski fotograf Bojan Radovič, doma iz Novega mesta, in portugalski fotograf José Pedro Cortes sta marca 2012 obiskala Japonsko. Na razstavi fotografij v Vetrinjskem dvoru v Mariboru predstavljata Japonsko, kot sta jo doživela sama.
Projekt, ki je bil zasnovan leta 1999, združuje fotografe, ki delujejo v Evropi ter jih popelje na Japonsko, da bi skozi objektive ovekovečili različne japonske prefekture in tako ohranili podobe dežele za prihodnje generacije. Fotografije prikazujejo ljudi in njihovo vsakodnevno življenje. Zbirka fotografij ponuja ljudem priložnost, da se ponovno zavejo svojih vsakodnevnih poti in dejanj, ki so v vrvežu življenja pogosto prezrta, Evropejcem pa daje možnost, da poglobijo svoje razumevanje te večno skrivnostne vzhodne dežele in njenih vsakodnevnih običajev.
Izbor fotografij, ki so bile posnete na različnih lokacijah na Japonskem, je bil skozi vse leto predstavljen v publikacijah European Eyes on Japan ter na razstavah širom Japonske in Evrope. Po koncu razstav fotografije prejmejo prefekture, ki so služile za motiv ter tako preidejo v kulturno dediščino, namenjeno prihodnjim rodovom.
KASSABOYS: UMETNIŠKE UNIFORME
Umetniško skupino Kassaboys, ki je bila ustanovljena leta 2009 in od takrat uprizorila že vrsto skupnih predstav, sestavljajo umetniki iz Košic Radovan Čerevka, Tomáš Makara in Peter Vrábeľ. Zase pravijo, da pri delu uporabljajo "pojme, kot so lokalpatriotizem in centralizem, demokracija in nacionalizem ali vsem znano prapodobo umetnika, ki prihaja iz umetniškega obrobja."
Skupina je ustvarila vrsto uniform in vojaških činov, ki so namenjeni umetnikom ter prikazujejo njihov položaj v umetnosti. Čin, ki pripada umetniku, je odvisen od števila razstav pod katere se je podpisal umetnik ter od prestižnosti galerije, kjer je bila razstava na ogled; opazovalci pa lahko po številu činov, ki jih nosi umetnik, že na daleč razločijo, kako pomemben je umetnik. Uniforme so še zlasti primerne za otvoritvene dogodke, uporabne pa so tudi v vsakdanjem življenju, saj nepoučenim olajšajo orientacijo v nadvse zapleteni hierarhiji pripadnikov umetniške scene. Delitev umetnikov na enake in bolj enake pa ugodno vpliva tudi na celotno umetniško sfero. "Izogibali se bomo neskončnemu prerekanju o tem, kdo je kdaj in kje razstavljal s kom", pravi Kassaboysi.
Umetniške uniforme parodirajo hierarhično razvrščanje umetnosti, hkrati pa namigujejo, da je umetnost prav tako pomembna kot vojska ali policija. Sodobna slovaška vizualna umetnost je v veliki meri prezrta, kar je razvidno iz odnosa državne politike ter popolne nezainteresiranosti širše javnosti. Star pregovor pravi, da obleka naredi človeka, toda, če odštejemo kreativnost, ali umetniki res potrebujejo uniforme, da bi jih opazili? Razstava Kunstuniformen na edinstven način poudarja pomembnost umetnosti za družbo. Kustosinja raztsave je Lenka Kukurova.