Kraljič: Potrebujemo mentaliteto Tine Maze, ki se zjoče, ko je druga!

"Če Tina Maze osvoji drugo mesto, se zjoka, če Slovenija izgubi več mest na lestvici svetovne konkurenčnosti, se od politikov ne zjoka nihče," pravi dr. Peter Kraljič, nekdanji direktor in partner v mednarodni svetovalni družbi McKinsey ter svetovalec nemške vlade, ki je včeraj popoldne na Fakulteti za management v Celju govoril o (ne)konkurenčnosti naše države v svetu.

Svetovljan in svetovalec številnih multinacionalk dr. Peter Kraljič je nazadnje še posebej vzbudil pozornost slovenske javnosti minulo jesen, ko je z izjavo 'trenutno nismo niti pri pet do 12. ure niti pri 12. uri, ampak že ob 13.30' ponazoril nujnost za izvedbo reform za izhod iz krize in izboljšanja konkurenčnosti našega gospodarstva.

Kraljič je v tokratnem vabljenem predavanju na celjskem študijskem središču Fakultete za management Univerze na Primorskem opozoril, da ima Slovenija veliko težav, saj se njena konkurenčnost v globalnem tržnem prostoru znižuje, še posebej se je znižala v zadnji letih, saj je zdaj Slovenija na 51. mestu svetovne lestvice konkurenčnosti gospodarstev, pred nekaj leti pa smo bili že na 32. mestu, kar pomeni, da smo močno nazadovali. Gospodarsko stanje v državi ni ugodno, politiki so razcepljeni, ni enotne strategije, ki bi lahko državo potegnila v nov razvojni in konkurenčni krog.

Dr. Kraljič je parafraziral športne uspehe naših športnikov s stanjem (ne)konkurenčnosti v naši državi: "Če Tina Maze osvoji drugo mesto, se zjoče, če Slovenija izgubi več mest na lestvici svetovne konkurenčnosti, se od politikov ne zjoče nihče!"

Ključno za nadaljnji razvoj Slovenije je po njegovem mnenju zagotavljanje gospodarske rasti, povečevanje vlaganj v raziskave in razvoj vsaj v obsegu 4 % BDP letno, več sredstev za izobraževanje, kreiranje novih delovnih mest, ter še bolj intenzivna internacionalizacija na hitro rastoče svetovne trge, kot so države BRICS in tudi druga perspektivna svetovna gospodarstva. Na vodilnem seznamu najbolj konkurenčnih svetovnih gospodarstev so namreč relativno majhne države, kot so Švica, Singapur, Danska, Finska, kar potrjuje dejstva, da za uspešno konkurenčnost v svetovnem merilu ni ključna velikost same države, temveč njena pravočasna sposobnost prilagajanja hitrim spremembam, svetovnim tržnim razmeram, razvoju in gibanjem in poenotenje politike strateškim prioritetnim ciljem države. Samo takšna strategija lahko vodi k trajnemu razvoju konkurenčnosti posamezne države v globalnem tržnem prostoru.

Pojasnil je, da je konkurenčnost poslovanja sicer kompleksen pojem in se odraža na več nivojih. Izpostavil je šest nivojev konkurenčnosti, in sicer "giga" na nivoju globalnega poslovanja, "mega" na nivoju ekonomskih gospodarskih združenj, "mezzo" na nivoju regij, "makro" na nivoju posameznih držav, "mikro" na nivoju podjetij in "nano" na nivoju posameznikov.

Kraljič je še izpostavil, da je ključno za uspeh, krepitev in razvoj konkurenčnosti posamezne države - upoštevanje vseh ključnih faktorjev razvoja, in sicer priprava in izvedba ciljane strategije gospodarskega razvoja, vlaganje v raziskave in razvoj in izobraževanje družbe kot celote in posameznikov.

Svetovno ugledni strokovnjak dr. Peter Kraljič, ki je leta 2000 prejel častni znak svobode Republike Slovenije za zasluge pri usposabljanju in izobraževanju slovenskih managerjev, je tako tokrat v okviru Združenja Alumni Fakultete za management, v študijskem središču Celje, študentom, gospodarstvenikom, podjetnikom in politikom govoril o konkurenčnosti Slovenije v svetu. V razpravi sta sodelovala tudi predavatelja Fakultete za management izr. prof. dr. Dragan Kesič, strokovnjak za področje mednarodnega poslovanja, in izr. prof. dr. Zlatka Meško Štok, strokovnjakinja za področje managementa in marketinga.