Zakaj igra? Uvodno razmišljanje ob začetku tedna iger na Mladinskem cehu.
Igra obstaja od nekdaj - je "prafenomen", s katerim smo se srečali prav vsi. Ljudje so se pričeli igrati, ko so začeli živeti v skupnostih.
Tam so si razdelili naloge in presežek časa namenili igri kot zabavi, kvalitetnemu in sproščujočemu preživljanju prostega časa. Je prva aktivnost,
preko katere otrok začne spoznavati najprej sebe, nato pa tudi druge in svet okoli sebe. Spoznava tiste stvari, ki jih vidi, občuti, sliši. Iz vseh
teh dražljajev se razvije njegova igra, izkušnje vsakega od nas pa se razlikujejo. Pri nas se otroci najraje igrajo z računalniki in telefoni,
orodjem ali majhnimi kuhinjami, saj so to tiste stvari, s katerimi se vsakodnevno "igramo" odrasli.
Igra je otroško delo, učenje. Prav zaradi velikega pomena igre v otroštvu, ji je bilo v obdobju razvoja namenjeno veliko pozornosti. V zadnjih
nekaj letih pa igra pridobiva na pomenu tudi kot učna metoda ne samo pri otrocih, ampak tudi pri mladostnikih in odraslih. Predvsem gre tu za
neformalna izobraževanja in mladinske delavce, ki izobražujejo svoj profil, prostovoljce in druge odrasle za delo z mladimi. Zakaj je igra v tem
okolju dobila svoj prostor in pravzaprav pokazala svoje pozitivne učinke?
Igra nam ponuja možnosti, da vsako stvar, ki se je želimo naučiti, preizkusimo na lastni koži. Mogoče okoliščine in materiali ne bodo vedno pravi,
realni, ampak velja izkušnja - vsi tisti občutki, razmišljanja in povezave, ki jih delamo z nam že znanimi stvarmi. V kolikor pa je igra vključena
v učni proces in za njo stoji voditelj, ki zna te izkušnje ozavestiti, smo dosegli bistvo igre kot učne metode. Naš končni rezultat je posameznik
z novim znanjem, ki ve tudi, kako je prišel do cilja in kako novo znanje uporabiti kot sredstvo v prihodnosti.
Naša naloga je torej upati si uporabiti igro - tako za zabavo kot za učenje. Pustiti za sabo vse predsodke, da je igra otročja, namenjena otrokom
in da kot odrasli nimamo več vstopa v ta svet. Le zakaj ne? Igra je odlična priložnost, da se sprostimo, zapademo v nek drug svet, se zabavamo,
poleg tega pa čas preživimo skupaj s tistimi, ki jih imamo radi.
Lucija Umek