Buča ima manjši potencial kot mlad človek

Ste kdaj razmišljali, kako vsestransko uporabne so buče? Poznamo jih kar nekaj vrst in kaj kmalu bodo napolnile gredice naših vrtov. Lahko jih pečemo v ponvi, dušimo, jih z drugo zelenjavo ali mesom obračamo na žaru, naredimo omako, juho itd. Možnosti je res veliko. Sploh pa je slovenska posebnost bučno olje. Tisto, hladno stisnjeno, predlagam kot preliv za vaniljev sladoled. Poskusite! Kupujete bučke ali jih pridelujete sami? Ceh bučk ne goji in jih ne prodaja.

Ima pa vizijo ...

Družba, v kateri se mladi oblikujejo v odgovorne ustvarjalce novih idej, kreativnih rešitev, drznih produktov ter uspešnih podjetij in organizacij.

Mladi in družba

Pa začnimo pri mladih. Kdo so mladi? Večina mladinskih delavcev ima ob tej besedi v glavi opredelitev Urada RS za mladino, po kateri v Sloveniji med mlade štejemo tiste osebe, ki so stare od 15 do 29 let. Zanimivo bi bilo raziskovati, kako se je prestavljala predvsem zgornja meja, a naj to ostane za kdaj drugič. Na Cehu sprejemamo to opredelitev. In pika.

Ker nismo sociologi, ne bomo razglabljali o tem, kaj je družba. Recimo raje kakšno o današnjih časih, o družbi, v kateri živimo, in kje so v njej mladi. V razmišljanju se omejimo na domovino Slovenijo, lahko razmišljamo tudi v evropskem kontekstu. Statistiki znajo povedati, da se v tej naši družbi število mladih zmanjšuje, da jih večina živi pri starših, sploh pa ne skrbijo za razvoj družbe, saj je rodnost izjemno nizka. Zelo pa razveseljuje dejstvo, da so mladi danes izredno študiozni. Gimnazija postaja podaljšek osnovne šole, po maturi je za večino odprta avtocesta na fakultete, na takšne in drugačne študije. Študira se izredno poglobljeno, zato povprečen študij traja kar precej let. Vsi diplomanti predstavljajo visoko dodano vrednost družbi.

"Ej, a si se mau pohecu?"

Žal ... Vse preveč je mladih, ki postajajo glavni igralci Beckettove tragikomedije Čakajoč Godota. Ni pošteno, da bi mlade obtoževali za situacijo, v kateri izgubljajo voljo in smisel. A zdi se, da so vseeno tudi sami precej pasivni. Čakajo rešitev, pijejo kavo v lokalih in božajo svoje žepne pametnjakoviče. Kam je izginila usvarjalnost, ki smo jo imeli kot otroci? Kje so raziskovalni duh, iskrivost, izvirnost? In ko načneš temo o delu, so odgovori velikokrat takšni: "Kaj pa naj delam, ko ni služb?", "Bi delala, a ni primernega delovnega mesta za mojo izobrazbo.", "Za takšno plačo pa ne vstanem iz postelje!". Redki so Vidki, ki jim nekdo (iz usmiljenja) napravi srajčico, ostali pa čakajo, čakajo, čakajo ...

Bomo izdelovali kipe?

Modrost blaženega Slomška pravi: "Iz dobre šole rastejo dobri časi, iz slabe pa slabši. Časi so taki, kakršni so ljudje. Boljših ljudi pa ne bo, dokler ne bo bolje vzgojenih otrok." Želimo si boljših časov. Je tako? Tisti, ki so tradicionalno skrbeli za to, so očitno v slepi ulici. Predvsem pa oni samo učijo oz. poučujejo. Vzgoja je za starše. In kdo se ukvarja z razvojem in spodbujanjem kreativnosti in podjetnosti?

Na Cehu nam je všeč beseda "oblikovati" - po 4. pomenu v SSKJ: "z vzgojo povzročati pozitiven razvoj osebnosti". Vemo pa, da gresta vzgoja in izobraževanje z roko v roki, in to razumemo kot oblikovanje.

V katerem grmu torej tiči Cehova misija?

Verjamemo, da se v vsakem mladem skriva neizmeren potencial. To je kreativnost, ki smo jo vsi imeli in mnogi izgubili. Nekateri imajo pogum in drznost, da svojo ustvarjalnost ponovno najdejo in z njo stopijo na samostojno pot. Postanejo ustvarjalci. Ustvarjalci novih idej, kreativnih rešitev, drznih produktov in uspešnih podjetij. Verjamemo, da lahko vsak mlad človek postane to, kar želi. Tudi ti.

Ne skrbi, ne bomo prodajali bučk, ampak bomo zgoraj zapisano dosegali z inovativnimi pristopi in procesi.

Matjaž Knez - predsednik Društva mladinski ceh