MARIBOR 2012: Predstavitev rezultatov raziskave odziva na aktivnosti projekta MARIBOR 2012 - Evropska prestolnica kulture

(Maribor 11. 2. 2013) Na današnji novinarski konferenci zavoda MARIBOR 2012 - Evropska prestolnica kulture so predstavili rezultate merjenja odziva na aktivnosti projekta Evropska prestolnica kulture v letu 2012. Raziskava javnega mnenja, ki jo je opravilo podjetje za tržne raziskave in marketing RM Plus, je med drugim pokazala, da je prepoznavnost projekta naraščala, saj je decembra Evropsko prestolnico kulture kot največji kulturni dogodek prepoznalo že več kot 71 odstotkov občanov.

Skoraj 30 odstotkov anketiranih je Maribor v letu 2012 obiskalo prav zaradi Evropske prestolnice kulture, večina anketiranih pa se je strinjala z oceno, da je 'Maribor lahko ponosen, da je bil Evropska prestolnica kulture', saj si je ta kriterij na lestvici od 1 do 5 prislužil oceno 4,47.

Štirje vali raziskave na nivoju Slovenije (marca, maja, julija in decembra 2012, na vzorcu N=700) in na nivoju občine Maribor (marca, maja, julija in decembra 2012) predstavljajo sistematično spremljanje projekta EPK in so svojevrsten dokaz učinkov projekta na nacionalni in lokalni ravni. Raziskavo je podjetje RM Plus izvajalo na naključnih, reprezentativnih vzorcih populacije, stare več kot 15 let. Podatke so zbirali s pomočjo strukturiranega vprašalnika v računalniško podprtem telefonskem studiu (CATI) z ekipo 30-35 anketarjev. Vsakokratna meritev je bila opravljena v 3-4 dnevih.

"V ponos nam je bilo, da smo lahko raziskovalno spremljali tako čudovit projekt kot je EPK. Dejansko smo od marca do decembra skozi štiri časovne točke na nivoju Slovenije in območju mariborske občine z enovitim merilnim inštrumentom spremljali odziv slovenske javnosti v okviru projekta EPK", je ob predstavitvi raziskave povedal Branko Žnuderl, direktor RM Plus.

Raziskava je zajemala merjenje stopnje poznavanja projekta, obiskanost oziroma udeležbo na dogodkih in oceno pomena projekta Evropske prestolnice kulture.

" Projekt Evropska prestolnica kulture je tudi po ciljih Evropske komisije takšen, da naj vključuje meščanke, meščane, državljane, državljanke in da seveda mora biti zelo širok projekt. Zato se nam je zdelo smotrno, da se soočimo z realnostjo ter skozi konsistentno in strokovno izdelano analizo pridobimo tudi kvantitativne podatke, da vidimo kako javnost dojema ta projekt. V primerjavi z analizami, ki so jih izvedli v drugih EPK-jih, smo izjemno zadovoljni ob tako veliki podpori široke javnosti našemu projektu.", je pojasnila dr. Suzana Žilič Fišer, generalna direktorica zavoda MARIBOR 2012.

Večina anketirancev na nacionalnem nivoju se je strinjala, da je 'Maribor lahko ponosen, da je bil evropska prestolnica kulture', saj so, na lestvici od 1 do 5, ta kriterij ocenili z oceno 4, 47.

Izjemno pozitivno so anketiranci ocenili 'prispevek EPK k rasti, razvoju, ugledu Maribora in partnerskih mest', temu kriteriju so namenili oceno skoraj 4. Podobno oceno, le za malenkost nižjo, sta dobila še vidika 'Maribor je oživel' in 'EPK prispeva k rasti, razvoju, ugledu celotne države'. Večina anketirancev na nivoju mesta in države je bila tudi mnenja, da 'EPK spodbuja kreativnost, ta kriterij je v povprečju dobil oceno 3,5.

Večina vidikov je na slovenskem nivoju dobilo decembra nekoliko višje ocene, kot v prejšnjem, julijskem merjenju. Zelo dobro, z oceno 3,96 so anketiranci ocenili tudi raznovrstnost dogodkov nekoliko manj, a zelo podobno sta ocenjena: kvaliteta in upravičenost/smotrnost izvedbe 3,81-3,82. Sledijo pa 'dosegljivost dogodkov' (primerna cena oz. da so brezplačni) z oceno 3,69, večina se je strinjala tudi, da je bilo v okviru EPK dovolj brezplačnih dogodkov. V Mariboru se je od začetka leta povišala tudi stopnja udeležbe na kakšnem dogodku EPK, saj so decembra 2012 izmerili precej večji delež tistih, ki so se udeležili kakšnega dogodka in sicer kar 53 odstotkov (oktobra 48,5%, maja 22,5%, marca 24,5%).

Intenziteta obiska dogodkov na slovenskem nivoju je decembra v primerjavi z julijem narasla, med tokrat anketiranimi obiskovalci je v povprečju vsak obiskal približno 3,24 dogodka (julija 2,6 dogodka, maja 2,67 dogodka). Na mariborskem nivoju je tudi naraščala in sicer se je decembra povprečen obiskovalec udeležil 3,5 dogodkov.

Kot je pokazala meritev na slovenskem nivoju je Maribor prav zaradi EPK dodatno obiskalo dobrih 26 odstotkov obiskovalcev dogodkov, partnerska mesta pa dobrih 12 odstotkov obiskovalcev dogodkov. Meritev na mariborskem nivoju pa je pokazala, da je v Maribor prav zaradi EPK dodatno prišlo skoraj 30 odstotkov obiskovalcev dogodkov.

Med razlogi za ne udeležbo na dogodkih EPK na slovenskem nivoju so najbolj močno prisotni naslednji: oddaljenost oz. problemi s prevozom, pomanjkanje časa oz. neustrezni čas, pomanjkanje zanimanja oz. interesa.

Maribor: Največ anketiranih na mariborskem nivoju, ki se niso udeležili nobenega dogodka EPK, navaja kot razlog za neudeležbo pomanjkanje časa in neprimeren čas izvajanja (28%, oktobra 34,8%), sledi pomanjkanje interesa, zanimanja oz. všečnosti dogodkov (26,3%, oktobra20,7%) in zdravstvene/starostne težave.

Povzetek raziskave je v PRILOGI.