Socialno podjetništvo kot izziv v "krizi" in vloga mladinskih organizacij
"Socialni podjetniki ni so zadovoljni zgolj s tem, da dajejo ljudem ribo ali da jih učijo ribariti.
Vztrajali bodo, dokler ne bodo naredili revolucije v ribiški industriji." (Bill Drayton, Ashoka).
Muhammado Yunus, slavnim bangladeškim utemeljitelj mikrokreditov ter dobitnik
Nobelove nagrade za mir, pravi, da prosti trgi v svoji sedanji obliki niso zasnovani za
reševanje družbenih problemov. Edino rešitev vidi v socialnem podjetništvu, ki zaposluje
in (po primerni ceni) ponuja proizvode in storitve ter hkrati ustvarja tudi dobiček - tako
kot "klasično" podjetništvo.
Socialno podjetništvo tako krepi družbeno solidarnost, spodbuja medgeneracijsko sodelovanje
ljudi in prostovoljsko delo, krepi inovativno sposobnost družbe za reševanje socialnih,
gospodarskih, okoljskih in drugih problemov. Zagotavlja dodatno spodbudo proizvodov in
storitev, ki so v javnem interesu, razvija nove možnosti zaposlovanja, zagotavlja dodatna
delovna mesta ter socialno in poklicno integracijo najbolj ranljivih skupin na trgu dela,
kamor spadajo tudi ljudje tik pred upokojitvijo. Socialno podjetništvo pomeni ustvarjanje
nove vrednosti. Pomeni inoviranje prepoznavanje in uresničevanje novih priložnosti, vse
skupaj z namenom doseganja čim večjega "družbenega učinka". Lahko bi trdili, da socilano
podjetništvo v trubo kapitalizem vnaša vrednote in pozitivne družbene spremembe in
medgeneracijskega sodelovanja. In ravno to, vrednote v povezavi s pozitivnimi družbenimi
spremembami, inovacijami in novimi delovnimi mesti je tisto, kar bi lahko pomenilo
preboj in izhod iz krize. Mladinske organizacije smo zato poklicane, da v svoje delovanje
vključujemo tudi vrednote socialnega podjetništva.
Socialno podjetništvo stavi na ljudi in dela za ljudi. Primer so domačini z območja Manaus
v Amazoniji, ki so se organizirali v zadruge, ki proizvajajo inovativne proizvode s področja
energetike. Izdelujejo tudi farmacevtske izdelke na podlagi tradicionalnih znanj, njihovi
proizvodi pa so izdelani iz ekoloških materialov. Odlikujeta jih skrb za okolje in trajnostni
razvoj Amazonke, ki jo želijo ohraniti za prihodnje rodove. Podoben primer prihaja iz
Braziljije in se nanaša na socialno-podjetniška univerzitetna inkubatorja Rede de Incubadoras
Tecnológicas de Cooperativas Populares (ITCPs) in Incubadora Regional de Cooperativas
Populares of the Universidade Federal de Sao Carslos (INCOOP), ki od leta 1998 podpirata
ustanavljanje solidarnostnih zadrug in podjetij na ruralnih in urbanih območjih države Sao
Paulo na jugovzhodu Brazilije. Med drugim inkubator podpira delovanje čistilnega servisa,
ki deluje v obliki zadrug v mestu Sao Carlos, ter mizarske delavnice na ruralnih območjih
Sao Paula. V prvem primeru kooperativa šteje 250 članov, od tega je 70 odstotkov žensk,
ter ustvarja dobiček, ki zadostuje za preživetje družinskih članov. Mizarska delavnica pa
zaposluje večinoma ženske, ki so začele razvijati dodatne dejavnosti in nove produkte ter
vključevanje mladih v svoje dejavnosti. V obeh primerih gre torej za to, da iz ljudi nastane
skuponst, v kateri posameznik lahko pokaže svoje talente znanja in sposobnosti in postane
družbeno koristen. Za svoje delo pa prejme primerno plačilo, ki mu omogoča boljše življenje.
Po podobnem principu majhnih (projektnih) skupnosti deluje tudi večina mladinskih
organizacij. V sektorju se lotevamo številnih projektov, za le te pa običajno potrebujemo
finančne vire, ki jih nato zbiramo na razpisih, z donacijami, članarinami ... Zakaj ne bi
poizkusili določenih projektov obrniti na socialno podjetniško noto, oblikovati produkte in
vstopiti na trg. Na ta način bi lahko zaposlili več mladih, razvili sektor in si zagotovili večjo
finančno neodvisnost.
Številne države tretjega sveta so prav s pomočjo socialnega podjetništva zmanjšale revščino
med svojim prebivalstvom. Primer je Bangladeš, kjer je stopnja revščine med prebivalstvom
padla s 74 odstotkov leta 1973-74 na 40 odstotkov leta 2005. Eden glavnih vzrokov za to,
pa je razvoj mikrokreditiranja s strani prej omenjenega Yunusa. Številne države so torej že
izkoristilie socialno podjetništvo za izhod iz krize, zakaj ga ne bi še mi? Glede na hitro rast
brezposelnosti med mladimi gre za zelo ranljivo skupino, ki se težko osamosvaja in prihaja
do zaposlitev in je posledično ekonomsko zelo ranljiva. Na društvu Mladinski ceh v okviru
projekta Socialni inovatorji prihodnosti pripravljamo številna izobraževanja in delavnice na
temo socialnega podjetništva, družbene inovacije in izdelovanja prototipov. Več info na: http:/
/mladinski-ceh.si/.
Franci Bačar