Poslanstvo visokega šolstva je uspešno ustvarjanje, prenos in uporaba znanja

Koper, 13. marca 2013 - Slovenija brez visokega šolstva ne more krepiti konkurenčnosti. Brez uspešnega ustvarjanja, prenosa in uporabe znanj v naši državi prihodnosti ni, so se strinjali udeleženci posveta o visokem šolstvu kot naši razvojni priložnosti, ki je včeraj potekal v Kopru. Pot do uspeha je v uspešnem izvajanju strategij visokega šolstva, ustreznem dialogu med deležniki, v pomembnosti izobraževanja, povezovanju z gospodarstvom in širšim družbenim okoljem, v kakovosti, internacionalizaciji in stabilnem sistemskem financiranju visokega šolstva.

Odpiranje prostora za dialog je v času gospodarske in finančne krize ter krize vrednot izjemno pomembno. Kriza namreč sproža zapiranje v lastne okvire, to pa ovira razvoj. Pri načrtovanju in izvajanju šolskih politik, konkretno študijskih programih, raziskovalnih programih in projektih potrebuje visoko šolstvo dialog z gospodarstvom ter širšo družbo.

Ključni poudarki posveta, ki sta ga pripravila Fakulteta za management Univerze na Primorskem in Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja v okviru projekta Nacionalne skupine bolonjskih ekspertov, so učinkovitost, kakovost, kadri in povezanost z okoljem, domačim in mednarodnim. Slovensko visoko šolstvo je treba odpreti navzven in krepiti njegovo konkurenčnost predvsem s tujimi institucijami, tako da bomo lahko privabili večje število študentov iz tujine, saj je delež teh trenutno samo 0,9-odstoten, v sosednji Avstriji pa kar 13-odstoten.

Rektor Univerze na Primorskem prof. dr. Dragan Marušič je izpostavil, da moramo univerze od države zahtevati ustrezno financiranje, a šele takrat, ko bomo tudi sami postorili vse, kar moramo znotraj vsake od visokošolskih ustanov, kajti le tako bomo lahko močnejši. Direktorica Centra Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja dr. Alenka Flander je izpostavila pomembnost kakovosti in mednarodne mobilnosti, kjer je še vedno veliko neizkoriščenih priložnosti. Dekanja Fakultete za management Univerze na Primorskem prof. dr. Anita Trnavčevič pa je menila, da kriza terja še toliko bolj odprt dialog ob zavedanju, da v družbi nismo izolirani, naše ogledalo sta gospodarstvo in družba v najširšem pomenu besede.

Prof. dr. Ivan Svetlik s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani je v uvodnem predavanju poudaril, da vidi prihodnost visokega šolstva prav v uspešnem delovanju treh ključnih stebrov - ustvarjanju znanja, prenosu znanja in uporabi znanja. S tem bi visoko šolstvo lahko povečalo svojo vlogo v družbi, seveda pa mu mora to omogočiti tudi država, in prvo dejanje bi bilo povečanje deleža financiranja z 1,2 % na 2 % BDP, kar je v danih okoliščinah in ob pomanjkanju jasne strateške usmeritve na sistemski ravni verjetno nerealno pričakovati.

Industrija vidi priložnost v izboljšanju sistema usklajevanja izobraževalnih programov s svojimi potrebami oziroma v prilagajanju potrebam industrije, sodelovanju pri novih predvsem zelenih tehnologijah, v specifičnih izobraževalnih vsebinah, izkoriščanju znanja na univerzah ter v organizaciji študijskih programov na projektni način. Od diplomantov pričakujejo celovito 'osebnost', ki je inovativna, kreativna, mobilna, pripravljena sprejemati izzive, natančna, samoiniciativna in predvsem čuti strast do dela, je v uvodnem predavanju izpostavil Miloš Šturm iz Hidrie.

V drugem delu posveta so udeleženci okrogle mize, prof. dr. Nataša Vaupotič s Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, izr. prof. dr. Janez Krek s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, prof. dr. Lenart Škof s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, viš. pred. dr. Silva Roncelli Vaupot z Visoke šole za tehnologije polimerov in Marko Pavlič s Študentske organizacije Univerze na Primorskem, izpostavili številna vprašanja in mnenja o visokem šolstvu. Tako so izrazili potrebo po stabilnem sistemskem financiranju, po kadrovski fleksibilnosti ter spodbujanju mednarodne mobilnosti. Različna stališča so zaznamovala vprašanje bega možganov, od tega, da so odhajajoči diplomanti, mladi in visokošolski učitelji, sodelavci in raziskovalci ambasadorji Slovenije, do tega, da so za Slovenijo odhajajoči izgubljene priložnosti. Posebno pereče vprašanje šolnin je pokazalo, da naklonjenosti za šolnine ni, hkrati pa je odkrilo tudi skrb, da bi se v prihodnosti morda uvedla nekakšna finančna participacija s strani študentov. Hkrati pa velja biti pozoren na 'odpiranje Pandorine skrinje', kot se je izrazila prof. dr. Nataša Vaupotič, ter na dolgoročne posledice morebitnega spreminjanja financiranja. Finančna participacija študentov bi lahko skrivala nadaljnje odmikanje države od vzpostavljanja ustreznega sistemskega financiranja in prelaganje tega na pleča študentov. Udeleženci so se na koncu strinjali, da ima slovenski visokošolski prostor še veliko možnosti za krepitev akademske odličnosti, in če bomo izkoristili vse sinergije, predvsem v medsebojnem povezovanju naravoslovnih, tehničnih, humanističnih in družboslovnih znanj, je prav visoko šolstvo lahko pomemben generator prihodnjega razvoja naše države. Razpravo je vodil prof. dr. Roberto Biloslavo s Fakultete za management Univerze na Primorskem, ki je tudi član Nacionalne skupine bolonjskih ekspertov.

Posvet se je končal z mislijo, da nerešeno sistemsko financiranje sproža negotovost, predvsem pa nemoč za načrtovanje in sprejemanje strateških odločitev. Če lahko za industrijo napovemo nekatere smeri razvoja za 40 let vnaprej, tega za visoko šolstvo žal ne moremo niti za eno leto. Poposvetne aktivnosti gredo v dve smeri, in sicer: a) v nadaljevanje dialoga prek spletne povezave ter b) v organiziranje nadaljnjih srečanj na temo kakovosti in učinkovitosti visokega šolstva.

Dogodek sta sofinancirala Evropska komisija (projekt Nacionalne skupine bolonjskih ekspertov) in Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije. Izvedbo dogodka je omogočila tudi Mestna občina Koper.

Fotografije (foto: Matej Mišič)
· Udeleženci razprave http://www.fm-kp.si/Files/PR/Novice/2013/3Marec/PosvetHE/6.jpg
· Dr. Ivan Svetlik in Miloš Šturm http://www.fm-kp.si/Files/PR/Novice/2013/3Marec/PosvetHE/2.jpg
· Dr. Ivan Svetlik http://www.fm-kp.si/Files/PR/Novice/2013/3Marec/PosvetHE/5.jpg, http://www.fm-kp.si/Files/PR/Novice/2013/3Marec/PosvetHE/3.jpg
· Udeleženci okrogle mize http://www.fm-kp.si/Files/PR/Novice/2013/3Marec/PosvetHE/7.jpg
· Dr. Roberto Biloslavo http://www.fm-kp.si/Files/PR/Novice/2013/3Marec/PosvetHE/4.jpg

Za dodatne informacije:
Fakulteta za management Univerze na Primorskem: mag. Dejan Šraml, dejan.sraml@fm-kp.si, 05 610 20 16
Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS):
Mateja Žagar, mateja.zagar@cmepius.si, 01 620 94 69
in mag. Marja Medved, marja.medved@cmepius.si, 01 620 94 74