Nevladne organizacije se razvojnih izzivov pomurske regije lotevajo z dvema ambicioznima projektoma

Martjanci, 14.3.2013

Regionalno stičišče nevladnih organizacij Pomurja je skupaj s predstavniki nevladnih organizacij Pomurja v Razvojnem svetu pomurske regije, koordinatorju priprave Regionalnega razvojnega programa pomurske regije (RRA Mura) posredovalo ambiciozna regijska projekta, ki celovito rešujeta razvojno problematiko, izkoriščata regijske potenciale, imata širši razvojni vpliv ter spodbujata partnerstvo in povezovanje. Prvi pomemben korak na poti do njune uresničitve je potrditev na odborih RSR ter najvišjem regijskem organu - Regijskem razvojnem svetu (RSR).

Da so nevladne organizacije lahko generator razvoja, dokazuje množično prostovoljstvo, entuziazem, prevzemanje odgovornosti ter strokovno delo pri izvajanju socialnih, športnih, kulturnih, naravovarstvenih in drugih javnokoristnih programov, brez katerih bi bila regija siromašnejša. Rezerv je še veliko, a brez sistematičnega vlaganja bodo ostane neizkoriščene. Da bi sektor, ki v prvi vrsti služi ljudem, saj je pogosto edina pomoč socialno ogroženim, pa generator kulturnega, turističnega, športnega utripa in promotor vzdržnega izkoriščanja naravnih in drugih virov, lahko naredil korak naprej, potrebuje primerno sofinanciranje ter ustrezne infrastrukturne pogoje za delovanje. Projektna predloga odgovarjata prav na ta izziva.

Sklad za male projekte pomeni bogatejše vsebine in večjo učinkovitost

Daleč največ nevladnih organizacij v regiji je malih ali srednje velikih. Ker skoraj v celoti delujejo s pomočjo prostovoljcev, zagotavljajo daleč največ programov ob daleč najmanj vloženih finančnih sredstvih. Hkrati so zaradi nedosegljivih pogojev na javnih razpisih najpogosteje zapostavljene pri pridobivanju razpisnih sredstev.
Ceno za to plačujejo predvsem uporabniki. Preko sklada nepovratnih sredstev za male projekte (global grants) bi podprli delo majhnih in srednjih nevladnih organizacij in jim pomagali, da bi se kadrovsko, finančno in programsko okrepile. Sklad bi bil namenjen sofinanciranju malih projektov za reševanje lokalnih problemov in bi pomenil dvig kakovosti življenja prebivalcev v lokalnih skupnostih in v pomurski regiji kot celoti. Povečal bi število programov ob sočasni finančni razbremenitvi lokalnih skupnosti. Vrednost sofinanciranih projektov bi znašala od 10.000 do 20.000 EUR.

Dotok denarja in priložnosti za nova delovna mesta

Hkrati bi sklad pomenil tudi naložbo v prihodnost. Nepovratna sredstva za male projekte bi omogočila pridobitev veščin za vodenje, upravljanje ter administracijo projektov, kar je ključnega pomena za nadaljnji trajnostni razvoj regije. Znanja s področja črpanja ne le regionalnih, ampak tudi nacionalnih in evropskih sredstev, bi namreč lahko pomenila pomemben dotok denarja v regijo in bila generator novih delovnih mest. Zaposlitveni potencial sektorja nazorno kaže tujina. Na Nizozemskem delež zaposlenih v NVO dosega okoli 12% vseh zaposlenih, povprečje v EU je 8%, medtem ko Slovenija ne dosega niti 1% (Pomurje 0,86%).

Prenos dobre prakse

Sicer pa gre pri uvedbi sklada za prenos dobrih praks iz Evrope. Tovrstni finančni mehanizem je že uveljavljen v Veliki Britaniji, Franciji, Španiji, Nemčiji, Češki, uvedla pa ga bo tudi Hrvaška. V svoje RRP ga bodo poskušala umestiti vsa regionalna stičišča nevladnih organizacij v Sloveniji.
"V Sloveniji je več kot 25 000 nevladnih organizacij. Letno 'dajo' več kot 300 000 prostovoljcev, povezujejo pa okoli milijon Slovencev. Večina je malih in večina jih deluje na regionalni ravni. Zato je prav tam tudi njihov največji razvojni potencial.
Seveda gre za nove programe, še bolj kot to pa za razvoj znanj. Predstavljajte si, kaj za majhno lokalno okolje pomeni organizacija, ki je sposobna počrpati nekaj sto tisoč evrov evropskega denarja," je pozitivne učinke sklada ocenila Tina Divjak iz CNVOS, Centra nevladnih organizacij Slovenije.

Mnoge nevladne organizacije nimajo niti prostorov

Drug projektni predlog rešuje infrastrukturno problematiko nevladnega sektorja. T.i. Regijski inkubator nevladnih organizacij in kooperativ (RINOK) bi bil namenjen učinkovitemu delovanju pomurskih NVO in kooperativ, center mreženja, vseživljenjskega učenja, povezovanja, nastajanja novih projektov in partnerstev, prav tako pa bi inkubator omogočal učinkovito souporabo pisarniških prostorov in potrebne opreme ter prostorov za seminarje, sestanke, delavnice in druge dogodke.

"Mnogo nevladnih organizacij se že leta obrača na nas s prošnjo po zagotovitvi ustreznih prostorov. Zato ideja o tovrstnem inkubatorju raste že dlje časa. Toda naša ideja je, da prostor in oprema nista dovolj za učinkovito delovanje. Prostor mora biti tak, da bo povezoval različne organizacije, strokovnjake, kooperative, prostovoljce, mlade, nezaposlene, zaposlene, podjetnike, skratka vse ljudi, ki imajo ideje in bi jih želeli razviti, pa za to potrebujejo dodatno pomoč in predvsem partnerje," je povedala Matejka Horvat, strokovna sodelavka Regionalnega stičišča nevladnih organizacij Pomurja.

Center bi deloval po načelu tako imenovanih hub-ov, ki so v tujini uveljavljeni kreativni, inovativni podporni centri za realizacijo projektnih idej. Ker bi na enem mestu povezoval številne ciljne skupine (prostovoljci, mladi, nezaposleni, zaposleni, podjetniki, javne institucije), bi tlakoval poti do uspešnih lokalnih partnerstev za realizacijo potencialov, ki jih je v regiji dovolj. Povečal bi dinamiko izmenjave idej, znanj in izkušenj in pripravo projektov in s tem odločilno pripomogel k večji uspešnosti črpanja sredstev iz različnih finančnih virov ter tako spodbujal ustvarjanje novih delovnih mest. V Pomurju so do sedaj delovali različni centri (npr. podjetniški inkubatorji idr.), ki pa so bili namenjeni ozkim ciljnim skupinam, a nobeden med njimi ni na enem mestu povezoval nevladnega sektorja s podjetniškim na eni in javnim na drugi strani.

"Tako uvedba sklada nepovratnih sredstev za male projekte kot zagon regijskega inkubatorja sta skladna s strani Evropske komisije postavljeno strategijo Evropa 2020.
Strategija poudarja razvoj vključujoče družbe, ustvarjanje novih delovnih mest, zmanjševanje revščine, prenos znanj in druge t.i. mehke cilje.
Če bodo člani Razvojnega sveta pomurske regije te cilje imeli pred očmi, s potrditvijo projektov ne bi smelo biti težav," še dodaja Matejka Horvat.