Gradivo Analitsko raziskovalnega centra Banke Slovenije - DENARNI PREGLED, JULIJ 2002

Čeprav so poročila o šibkejših rezultatih podjetij in razkrite finančne nepravilnosti povzročile padanje borznih indeksov, je za drugo polletje v ZDA še vedno pričakovana okrepljena gospodarska rast. Podobno tudi Eurostat pričakuje gospodarsko okrevanje v evro področju EU(12), kjer je medletna inflacijska stopnja v juniju upadla na 1,8%. To je predvsem posledica umirjanja cen naftnih derivatov in močne apreciacije EUR do USD, saj je evro že presegel pariteto z ameriškim dolarjem.

Gospodarska rast v Sloveniji je z 2,2% medletno najnižja po letu 1993. Res pa je, da je v tekočih stopnjah rasti zaznati rahlo izboljšanje v primerjavi z zadnjim četrtletjem 2001 (po podatkih SURS se je četrtletna rast BDP desezonirano popravila z -0,1% na 0,8%). Drugi kvartal bo, sodeč po razpoložljivih indikatorjih, podoben prvemu, bolj Prepričljivo izboljšanje konjunkture pa pričakujemo v drugi polovici leta. Zmanjšana intenzivnost gospodarske aktivnosti se kaže tudi na trgu dela, kjer se nadaljuje upočasnjevanje rasti zaposlenosti, odraža pa se tudi v relativno nizki realni rasti plač. Nizko agregatno povpraševanje pa po drugi strani povzroča znatno znižanje rasti uvoza in posledično izboljšanje tekočega računa plačilne bilance.

Prvič po avgustu 1996 je bila v slovenskem gospodarstvu prisotna deflacija, največji prispevek k negativni rasti CPI pa so imeli sezonsko pogojena znižanja cen in nižje cene naftnih derivatov. Medletna rast se je tako znižala s 7,5% na 6,8%, od začetka leta pa je CPI narastel za 4,7%. Cene proizvajalcev so manj občutljive na sezonske vplive in so se povečale za 0,2%, oziroma 2% od začetka leta. Do spremembe kvot OPEC, predvidene v septembru je pričakovana rahla rast cene nafte, le-to pa bi lahko ublažil trenutno šibak dolar. V juniju je padec dolarja izboljšal pogoje menjave in povzročil poleg realne, tudi apreciacijo nominalnega efektivnega tečaja. Tudi slednje ima potencialno protiinflacijski učinek, saj umirja cenovne pritiske iz tujine.

Denarni trg je zaznamoval predvsem tekoči porast M1 za 3,8%. Sprememba gotovine je sezonsko pogojena, vpogledne vloge pa so poskočile zaradi institucionalnih sprememb povezanih z reformo plačilnega prometa. Ob trenutni odsotnosti večjih prilivov iz tujine je naraslo povpraševanje po likvidnostnih sredstvih povzročilo zvišanje medbančne obrestne mere s povprečnih 4,9% v prvi polovici meseca na 6,1% v drugi polovici, v posameznih dneh pa celo do 8,8%. Rast denarnih agregatov M2 in M3 stagnira, kar tudi priča o tem, da je razlog za poskok M1 v zadnjem mesecu pripisati začasnemu povečanju povpraševanja po transakcijskem denarju.

Parlament je julija sprejel vladni predlog o rebalansu proračuna. Zaradi relativno majhnega obsega prilagoditve državne potrošnje ni pričakovati močnih neposrednih vplivov na agregatno povpraševanje in inflacijsko stopnjo. Sprejeti rebalans pa je lahko dober signal na poti k utrjevanju zaupanja v fiskalno politiko in kredibilnosti pri smotrnem dimenzioniranju javnega sektorja.

Celotno gradivo: http://www.bsi.si/html/arc/denarni_pregled/letnik2002/julij02.pdf (1092 KB)

Na publikacije Analitsko raziskovalnega centra BS http://www.bsi.si/html/arc/index.html

se lahko naročite z elektronsko naročilnico http://www.bsi.si/html/arc/narocanje/default.asp,

prijavo ali odjavo na publikacije nam lahko sporočite tudi po elektronski pošti arc@bsi.si.