V Galeriji sodobne umetnosti bo to soboto potekalo zadnje javno vodstvo po pregledni razstavi Željka Opačaka, Vrnitev v kraljestvo

Po razstavi, ki je postavljena na več lokacijah in se počasi zaključuje, bo vodil umetnik Željko Opačak, vodstvo se začne v Galeriji sodobne umetnosti.

Celje, 27. marec 2014, Center sodobnih umetnosti Celje vabi v soboto, 29. marca 2014 ob 11.00 na zadnje javno vodstvo po pregledni razstavi Željka Opačaka, Vrnitev v kraljestvo. Po razstavi, ki je postavljena na več lokacijah in se počasi zaključuje, bo vodil Željko Opačak, vodstvo se bo pričelo v Galeriji sodobne umetnosti. Udeležba na vodstvu je brezplačna. Kustosinja razstave je Irena Čerčnik, katalog z besedili Alenke Domjan, Petre Kapš in Irene Čerčnik bo izšel v mesecu maju. Razstava spada v ciklus preglednih predstavitev, s katerim želi CSU podati prvo celovito informacijo o delovanju umetnikov, ki s svojim umetniškim opusom pomembno zaznamujejo celjsko regijo in širši slovenski likovni prostor. Realizacijo razstave in izid kataloga sta podprla Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Celje.

Željko Opačak, Merda d'arstista, performans, 2014

Prva pregledna razstava Željka Opačaka (Banja Luka, 1962) predstavlja njegovo skoraj tridesetletno ustvarjalno pot. Zanjo sta značilna nezavezanost določenemu mediju ter prepletanje osebnega, družbenega in spiritualnega. Vsebuje širok razpon načinov izražanja od ustvarjanja umetniških predmetov, kjer je v ospredju formalni vidik, do performativnih praks, med njimi pred kratkim izvedenega predavanja Reformacija samote. V zgodnjem obdobju konec osemdesetih, po končanem študiju slikarstva v Beogradu, ko se je preselil v Slovenijo in kmalu postal eden najvidnejših celjskih umetnikov, in v začetku devetdesetih, je v njegovem ustvarjanju najmočneje prisotna slika. Ekspresivne, ploskovno oblikovane kompozicije intenzivnih, gostih in čutnih barvnih nanosov se sicer močno približujejo abstraktni gradnji, a imajo večinoma izhodišče v krajini in figuri. Slike so nekakšen intimni zapis umetnikovih opažanj, spominov in stanj, ki so jih gradila in oblikovala zlasti umetnikova stalna potovanja med Bosno in Slovenijo, občutja ob razpadu Jugoslavije, smrt očeta in zanimanje za ideje taoizma in zen budizma (seriji Spomini, 1998 in Ljubimca v japonskih vrtovih, 1991). V devetdesetih se usmeri v instalacije, ki so napolnjene s simboliko in vzdušjem mističnega kot odgovorom na nedojemljive vojne v nekdanji Jugoslaviji (Stroji za sanjanje, 1993; Hiša, 1995). Uporablja materiale, kot so les, železo, opeka, rabljeno motorno olje in v instalacije vključuje sveče in ogledala, ki so njihov najopaznejši in najmočnejši element. Skozi svoj simbolni jezik govorijo o duši, povezovanju pojavnega in nevidnega, tuzemskega in onstranskega. Naslednji pomemben sklop v njegovem ustvarjanju predstavljajo dela, ki jih zaznamuje kritičen pogled na mehanizme in naravo sodobne družbe. V njih Opačak uporabi postopek apropriacije, da bi na ta način komentiral komercializacijo življenja in umetnosti (Znana dela neznanega avtorja, 2001, instalacija s slikami in risbami, naslikanimi v maniri Clauda Lorraina) in družbeno manipulacijo, ki jo v sodobni družbi na ta ali oni način izvajajo zastopniki moči (v Znanih zgodbah, seriji printov s pasijonskimi motivi, umetnik uporabi znane slikarske mojstrovine in v podobe na mesto glavnih protagonistov umesti lastno podobo). Od konca devetdesetih let naprej, predvsem v povezavi z vsakoletnim festivalom Vstop prost Društva likovnih umetnikov Celje, v njegovem ustvarjanju prevladajo performansi, intervencije in akcije v javnem prostoru ter kolektivno delovanje. Značilni za to obdobje so predvsem vključevanje publike in gostoljubje (v performansu Pojej košček mojega srca iz leta 1999 mimoidočim podarja slaščice v obliki srca) ter pozornost do notranjega sveta in duhovnih razsežnosti bivanja (Veni veni Sancte Spiritus, 2007), medtem ko kolektivna dela iz zadnjih let (Komemoracija, 2013; Pogled izgled, 2012) zaznamujeta usmerjenost v aktualna družbena dogajanja ter ostra kritika sistema in stanja v državi.

Željko Opačak živi in ustvarja na Polzeli pri Celju, kot profesor poučuje na Gimnaziji Velenje. Leta 1986 je diplomiral in leta 1988 končal podiplomski študij slikarstva na Fakulteti likovnih umetnosti v Beogradu. Na slovensko likovno prizorišče je stopil leta 1989 s slikarsko razstavo v Likovnem salonu Celje, poleg sodelovanja na skupinskih razstavah in festivalih se je med drugim samostojno predstavil z razstavami v Galeriji suvremene umjetnosti v Mostarju (1990), Galeriji ZDSLU v Ljubljani (1993), Likovnem salonu Celje (1995 in 2001), Galeriji sodobne umetnosti Celje (1998), Muzeju savremene umjetnosti v Banja Luki (2006), Galeriji Velenje (2007).

Več info: Irena Čerčnik, kustosinja, tel.: 03 4265 156, e-pošta:irena.cercnik@celje.si.